Slovenska vlada je 9. marca sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Sloveniji. Ta je začel veljati takoj naslednji dan in je usklajen z odločitvijo sveta Evropske unije o aktiviranju začasne zaščite razseljenih oseb v Evropski uniji. »Upravičenci do začasne zaščite bodo tako na bistveno hitrejši način kot pri rednem azilnem postopku pridobili pravice kot na primer do namestitve, prehrane, obleke, tudi minimalno žepnino. Če pa bo potreba, bomo zakon po hitrem postopku ustrezno tudi novelirali,« je ob tem dejal minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Odprtje novih slačilnic Nogometnega kluba Lipa
V Športno-rekreacijskem centru Lipa v istoimenski vasi je bilo še posebej slovesno, saj so uradno odprli nove slačilnice Nogometnega kluba Lipa, ki tekmuje v medobčinski nogometni ligi (MNL) Murska Sobota. Otvoritev novih slačilnic, ki so nadomestile stare in dotrajane, ima še večji pomen ob dejstvu, da tamkajšnji nogometni klub prav letos praznuje petdesetletnico obstoja.
Toda po treh tednih od odločitve vlade na nekaterih upravnih enotah ugotavljajo, da od ministrstva za notranje zadeve oziroma direktorata za migracije še vedno prejemajo navodila in podlage za izvedbo postopkov in da zato ponekod še niso odobrile nobene vloge prosilca za začasno zaščito.
Preverjanje v luči grožnje terorizma
Postopek je tak, da oseba izpolni vlogo za začasno zaščito pri policiji in predloži vse dokumente, ki jih ima in ki so pomembni za odločanje o priznanju začasne zaščite. Policija to in morebitna dokazila pošlje upravni enoti, na območju katere je nastanjen prosilec. Toda v samem postopku se zatika že tukaj, ker nekateri begunci najprej pridejo na upravno enoto in potem uslužbenci čakajo, da svoj del postopka opravi še policija.
In kaj upravne enote še ustavlja pri odobravanju vlog? Preverbe v smislu 5. člena zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (ZZZRO). Ta člen navaja, kdaj oseba ni upravičena do začasne zaščite. In sicer takrat, ko pri njej obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje zoper človečnost in mednarodno pravo, da je storila hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj Slovenije in v nasprotju s cilji Združenih narodov in drugimi mednarodnimi pogodbami ali da ogroža ustavno ureditev Slovenije in drugo. Gre za ravnanje iz previdnosti v smislu preprečevanja terorizma.
Začasne zaščite tudi ne more pridobiti oseba, ki je bila v Sloveniji pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje na nepogojno kazen zapora, daljšo od enega leta, in obsodba še ni izbrisana. Upravne enote torej pri pristojnih organih, ki imajo evidence sumljivih oseb, preverjajo, ali oseba, ki je zaprosila za začasno zaščito, predstavlja neko grožnjo.
Upravna enota potem prosilcu za začasno zaščito najprej izda odločbo, pozneje naj bi prejel še izkaznico, ta dokument pa potem velja tudi kot dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji.
Brez odločbe ni pravic
Težave pri odobravanju vlog pomenijo, da begunci iz Ukrajine čakajo na status osebe z začasno zaščito, brez katerega ne morejo uveljavljati pravic na tej osnovi. Torej formalno tudi ne do zdravstvenega varstva, dela, izobraževanja, denarne pomoči oziroma žepnine, brezplačne pravne pomoči in obveščenosti ter drugo.
V praksi je seveda marsikaj rešeno življenjsko vsaj v Pomurju, še posebej za otroke. Ti lahko obiskujejo šolo, imajo brezplačni prevoz v šolo, malico in kosilo, kar je zdaj predvideno tudi v uredbi vlade, objavljeni pred nekaj dnevi. Zahvala za to gre predvsem ljudem, ki te ustanove vodijo, pravijo nekateri, ki so sprejeli ukrajinske družine v svoje domove in ki jim pomagajo tako materialno kot pri njihovem vključevanju v skupnost.
Kot so nam odgovorili z murskosoboške policijske uprave, je do 29. marca na njihovem območju za začasno zaščito podalo 113 državljanov Ukrajine. Oni pa potem vse vloge takoj pošljejo upravnim enotam.
Prejele so jih:
UE Murska Sobota – 51
UE Lendava – 32
UE Gornja Radgona – 17
UE Ljutomer – 13