V ponedeljek, 14. avgusta bo dela prost dan, dan solidarnosti, je predsednik vlade Robert Golob razglasil v nagovoru na družbenem omrežju Instagram. Kot je pojasnil, je bil to eden od predlogov od ljudi, kako naj se vlada odzove na katastrofalne poplave, ki so prizadele dobršen del Slovenije. Dan naj bi tako izkoristili za pomoč prizadetim v poplavah, v praksi pa pomeni, da bodo ob vikendu in državnem prazniku Marijinega vnebovzetja, ki je 15. avgusta, v kosu štirje dela prosti dnevi.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuLelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
GZS: Ukrep ne bo dosegel učinka
Ukrep očitno ni bil predhodno usklajen z gospodarskimi združenji, saj so v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izrazili dvom o učinkih dodatnega praznika, saj naj bi podjetja, tudi taka, ki so utrpela škodo v poplavah, imela zaradi tega dodatne stroške. "Podjetja, ki so bila manj oškodovana v poplavah in so končno zagnala proizvodnjo, bodo zaradi tega ukrepa še ob dodatne prihodke. Ukrep bo prizadel tudi tista podjetja, ki so se zaradi povečane količine naročil celo odpovedala kolektivnemu dopustu," so opozorili v GZS in poudarili, da bi dosegli veliko večji učinek s tem, da bi namesto dodatnega prostega dne določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah, ob tem, da bi se država za ta dan odpovedala davkom in prispevkom od plač. Podoben predlog nam je še pred tem navedel pomurski hotelir Metod Grah. "Pravi ukrep bi bil, da bi se za en dan vsi odpovedali plačilu in bi delodajalci ta denar nakazali na poseben sklad za obnovo. To bi po mojem mnenju podprla celotna politika, tako leva kot desna, kakor tudi ljudje," meni pomurski podjetik in dodaja, da bi po njegovih izračunih na ta način lahko zbrali okoli 43 milijonov evrov.
"To bi bilo resnično solidarno, zdaj pa bo velika večina šla na oddih in od solidarnosti ne bo nič," še podčrta Grah, ki meni še, da bi bilo tudi logistično nemogoče, da bi se v ponedeljek vsi odpravili pomagat na prizadeta območja. Tudi v GZS so opozorili, da na najbolj prizadetih območjih živi približno četrtina delavno aktivnega prebivalstva, kar pomeni, da bo prostega dne deležna velika večina zaposlenih v Sloveniji, ki jih poplave niso prizadele. "V kolikor pa bo ta ukrep ostal se bojimo, da ne bo dosegel željenega učinka, saj bo na terenu izredno težko organizirati in koordinirati pričakovano veliko število prostovoljcev," so še navedli v gospodarskem združenju o uvedbi dneva solidarnosti.