Razstavo, ki jo je organizirala Galerija-Muzej Lendava, je predstavil in jo odprl direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor Boris Hajdinjak, ki je tudi njen avtor. Ta je del projekta Never Forget, ki ga je podprla Evropska unija, sodeluje pa tudi Občina Lendava. Obiskovalce je nagovoril še direktor Galerije Muzeja Lendava Dubravko Baumgartner, nastopil pa je kitarist Dušan Stojanović.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Dubravko Baumgartner je povedal, da 27. januarja obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve holokavsta, spomin na vse tiste, ki jih je kruta usoda iztrgala z domačega ognjišče, z objema najbližjih. Tisti, ki so se vrnili domov, so ostali brez vsega: »V Lendavi je bila nekoč močna judovska skupnost, ki je postavila temelje gospodarskega razvoja in bila gonilo bogatega družbenega in kulturnega življenja. Po toliko letih so lendavski judje še del naš. Dokaz tega je sinagoga, ki je ena izmed dveh ohranjenih v Sloveniji, ki ohranjata spomin na bogato judovsko dediščino.« Med letoma 2019 in 2022 so postavili pred hišami v Lendavi, kjer so živeli judje, tlakovce v spomin z njihovimi imeni in usodo. Številne zgodbe naših prednikov so bile zamolčane, s tlakovci spomina pa jih na nek način odkrivamo, pripovedujemo o njih: »Devetnajstim osebam so tlakovci spomin posvečeni v našem mestu. Z njimi se srečujemo vsak dan za spomin, opomin in razmislek. Zgodbe in usode teh družin pa predstavljamo s pričujočo razstavo.«
Boris Hajdinjak je povedal, da so tlakovci spomina oziroma stolperstaini majhni kamni, spotikavci, ki spominjajo na ljudi, ki so tu živeli. »Razstava, ki smo jo pripravili, je pomembno dopolnilo temu. Spotikavce so v Lendavi prvič postavili leta 2019. Na prvih panojih na razstavi so predstavljeni judje v Lendavi od njihove prve omembe leta 1727 do druge svetovne vojne. Sledi predstavitev petih judovskih družin, ki so živele v Lendavi. Ti so bili pretežno nemško in madžarsko govoreči, zato so tudi priimki v obeh jezikih, ob madžarskem ali nemškem še v slovenskem. Družina Blau je bila pomembna lendavska družina. Lajoš oziroma Ludvik je bil predsednik judovske skupnosti v mestu.« Sledi predstavitev družine Pollak; Lazar je bil najbogatejši jud v Lendavi. Hčerka se je poročila s prav tako članom pomembne judovske družine Nadai iz Murske Sobote, ki se je preselil v Lendavo. Družina Balkany je bila znana po tiskarstvu, družina Schwarz so bili lastniki lekarne in mlina, družina Deutsch pa je imela gostilno in igrišče za tenis. Od družne Schwarz je preživel le Tamaš, od družine Deutsch pa Elizabeta: »Na predzadnjem panoju je predstavljeno življenje judov v Lendavi od leta 1941, na zadnjem pa so našteti vsi, ki so sodelovali pri pripravi razstave, ki jih je veliko. Zavednim Lendavčanom gre zasluga, da so po drugi svetovni vojni ohranili sinagogo v Lendavi in judovsko pokopališče v Dolgi vasi, da nista doživela usode sinagoge in judovskega pokopališča v Murski Soboti.«
Razstava se začne s panojem Judje v Lendavi 1727 - 1837. Zmaga Habzburžanov nad Turki in Kruci je v tem obdobju omogočilo velikemu delu Ogrske kraljevine gospodarski in siceršnji razvoj. Del tega razvoja je tudi prva omemba Judov v Lendavi leta 1727. Marko, Lemel in Mojzes s priimkom Löbl se omenjajo kot trgovci v mestu, ki je bilo v sklopu tedanje Zalske županije. V naslednjih letih se omenjajo še drugi. Tudi knezi Esterhaziyi, ki so imeli v posesti celotno Lendavo, so jim bili naklonjeni. 26. aprila 1944 so v lendavski sinagogi zbrali 112 Judov in jih preko Čakovca in Nagykanizse poslali v koncentracijsko taborišče Austchwitz. Od teh jih je preživelo le osem.
