Ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik Mike Pence se bosta udeležila spominske slovesnosti v Pentagonu, enem od prizorišč napadov, v katerih je skupaj umrlo skoraj 3000 ljudi. Spominska slovesnost ob obletnici napadov bo popoldne tudi na sedežu zveze Nato v Bruslju, udeležila pa se je bosta generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg in ameriška veleposlanica pri zavezništvu Kay Bailey Hutchison.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Teroristi Al Kaide so 11. septembra 2001 ugrabili štiri potniška letala v ZDA in z dvema zadeli ter zrušili oba dvojčka Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku, eno letalo je zadelo Pentagon, četrto pa se je po uporu potnikov zrušilo na polje pri Shanksvillu v Pensilvaniji. V New Yorku je skupaj umrlo 2753 ljudi, v Pentagonu so napadi zahtevali 184 življenj, v Pensilvaniji 40. Napadi so skupaj zahtevali 2977 žrtev brez napadalcev, okoli 6000 ljudi je bilo ranjenih. Na newyorškem spomeniku so vklesana tudi imena šestih žrtev prvega terorističnega napada na WTC leta 1993. Poleg 2605 Američanov je umrlo tudi 372 tujcev iz skupno 90 držav, največ iz Velike Britanije.
V dvojčkih WTC je med napadom oziroma med poskusom reševanja ljudi ujetih v požaru, umrlo skupaj 343 gasilcev, ko sta se porušili obe stolpnici dvojčkov. Umrlo je tudi skupno 60 policistov. A tudi vsi preživeli je niso odnesli brez posledic. V New Yorku so zabeležili porast rakastih obolenj, kar povezujejo z oblakom strupenih snovi, ki je bil več tednov nad južnim delom Mahnattna. Doslej so zabeležili okoli 4000 obolelih z rakom, pri čemer so najpogostejši rak prostate, dojk in kožni rak. Nedavno objavljeno poročilo je razkrilo tudi, da je pri gasilcih, ki so bili na prizorišču napadov na dvojčka WTC, večje tveganje za srčno-žilna obolenja. Poleg tega so tovrstna obolenja resnejša pri tistih, ki so bili na pogorišču dlje časa, še kaže v petek objavljeno poročilo, v katerem so obdelali zdravstvene podatke okoli 9800 newyorških gasilcev, ki so bili na prizorišču napadov na WTC. 489 med njimi jih je imelo srčni napad, imajo koronarno arterijsko bolezen ali druge srčno-žilne bolezni, nekaj pa jih je tudi umrlo.
Napade je vodja Al Kaide Osama bin Laden, ki so ga v Pakistanu ubili ameriški specialci v času predsednika Baracka Obame, ukazal iz Afganistana. Takratni ameriški predsednik George Bush mlajši je kmalu zatem ukazal napad na Afganistan. V zadnjem letu dni so se ZDA in talibani neposredno pogajali o končanju konflikta v Afganistanu, a so pogajanja ta teden propadla. Washington želi dobiti predvsem zagotovila islamistov, da Afganistan ne bi spet postal zatočišče za teroriste. Talibani želijo doseči umik ameriških in drugih tujih vojakov iz države. Domnevno odgovornim skoraj dve desetletji po napadih še vedno niso sodili. Tik pred letošnjo obletnico so v okviru predkazenskega postopka v taborišču Guantanamo na Kubi zaslišali Halida Šejka Mohameda, ki veja za glavnega načrtovalca napadov, ter še štiri obtožence. Proces proti njim naj bi se začel leta 2021.
Malo pred obletnico so ZDA tudi uvedle sankcije proti številnim organizacijam, ki se po mnenju Washingtona uvrščajo med teroristične, in njihovim privržencem. Med njimi so palestinski Hamas in iranska Revolucionarna garda. Sankcije so uvedli proti 15 voditeljem, posameznikom in entitetam, povezanih s Hamasom, Al Kaido, Islamsko državo in Revolucionarno gardo.