Stanovanjska politika je prioriteta te vlade, so večkrat izrekli vladni predstavniki, od pristojnih ministrov pa vse do predsednika vlade Roberta Goloba. Nazadnje smo te besede slišali, ko je bil v Murski Soboti na obisku minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. O stanovanjih je veliko zapisanega že v koalicijski pogodbi, med drugim je naveden cilj zagotoviti 20 tisoč javnih najemnih stanovanj do leta 2030.
Čeprav se številke, koliko stanovanj naj bi zgradili, v zadnjem obdobju rade spreminjajo, kakor tudi prioritete vlade, na ministrstvu za solidarno prihodnost po seriji terenskih obiskov ne odstopajo od zavez. »Izkazalo se je, da so domneve utemeljene. Gradnja javnih najemnih stanovanj zaostaja za potrebami zaradi negotovega in nestabilnega delovanja sistema, neprimernih oblik financiranja in različnih zmožnosti nosilcev stanovanjske gradnje. Vsem je skupno, da se bo stanje na terenu, brez aktivne vloge države in stabilnega financiranja, le še slabšalo,« so na ministrstvu zatrdili za naš časopis.
Trajnostni prostorski razvoj?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Po podatkih republiškega stanovanjskega sklada se na državni ravni kažejo potrebe po okvirno 14.950 stanovanjskih enotah, od tega 10.780 javnih najemnih stanovanjih. Na podlagi ankete stanovanjskega sklada, ki je bila izvedena v sodelovanju z lokalnimi akterji v obdobju 2020–2021, na območju Pomurja primanjkuje slabih 300 novih javnih najemnih stanovanj, pravijo na ministrstvu za solidarno prihodnost. Republiški stanovanjski sklad ima v Pomurju za oddajo v najem na voljo 69 neprofitnih najemnih stanovanj, od katerih je trenutno osem nezasedenih, in 59 stroškovnih stanovanj, od katerih je trenutno šest nezasedenih.
Javni stanovanjski sklad soboške občine pa ima v lasti 423 stanovanj, od tega so štiri prazna, a jih, kot poudarja direktorica Gaby Flisar, prenavljajo za nove najemnike, ki že čakajo na prednostnem seznamu za dodelitev. V načrtu za okrevanje in odpornost, kjer je reforma stanovanjske politike ena izmed poglavitnih sestavin, je na podlagi podatkov analize stanovanjskega sklada iz leta 2019 navedeno, da je v pomurski regiji izražena potreba po 101 javnem najemnem stanovanju, medtem pa v soboškem občinskem skladu ocenjujejo, da je v mestni občini treba pridobiti še najmanj 200 stanovanj različnih velikosti in za različne cilje skupine. Ocene so skratka zelo različne in nasprotujoče si, pri čemer bi pričakovali, da bo ravno natančna ocena pogoj za izvedbo smelih državnih načrtov, ki so povezani z intenzivnimi investicijami in prostorskimi posegi.
Na ministrstvu za solidarno prihodnost pojasnjujejo, da se bodo stanovanja gradila skladno s potrebami regij in občin, ki so ključne za poznavanje lokalnega okolja ter posredovanje pravih ocen potreb. Ob načrtovanju gradenj bo po napovedih ministrstva upoštevano načelo trajnostnega prostorskega razvoja z načeli zgoščanja pozidave ter povezanosti stanovanjske gradnje z javno infrastrukturo.
Gradnja novih, ko stojijo prazna
Poleg nenatančnih ocen, prostorskih ovir in ne nazadnje izvajalskih zmožnosti se postavlja še vprašanje financiranja gradenj. »Pod okriljem Stanovanjskega sklada Republike Slovenije bo oblikovan stabilen posojilni sklad, v katerega se bo stekal zagotovljen proračunski finančni vir. Stanovanjski sklad Republike Slovenije bo v okviru posojilnega sklada omogočal ugodne kredite z dovolj dolgo ročnostjo ter predvidljivo obrestno mero,« odgovarjajo na ministrstvu za solidarno prihodnost, pri čemer bo proračun predvidoma zagotovil 100 milijonov evrov na leto. Od kod bi ta denar prišel v proračun, v tem trenutku še ni znano, je pa po zadnjih pojasnilih premierja Goloba jasno, da v vladi priložnosti več ne vidijo v davčni reformi. Ta je v obliki, kot je bila napovedana, pospravljena v predal, z njo pa tudi, kot kaže, uvedba napovedanega nepremičninskega davka. Ta politično zahteven projekt, ki ga nobeni vladi še ni uspelo izpeljati, bi poleg proračunskega priliva lahko odigral še pomembno vlogo v okviru reševanja stanovanjske problematike.
Po podatkih geodetske uprave je v Sloveniji evidentiranih 490.708 stanovanjskih stavb z enim delom, torej hiš, in 339.689 stanovanj, stalno ali začasno prebivališče pa ima v državi prijavljenih slabih 2,3 milijona prebivalcev. V luči največjih potreb in napovedanih gradenj se najpogosteje omenja prestolnica Ljubljana, za katero so v časniku Finance na podlagi izračuna porabe elektrike (če je letna poraba elektrike 500 kilovatnih ur ali manj v stanovanju, se lahko šteje, da je stanovanje prazno) ugotovili, da je popolnoma praznih več kot 11 tisoč stanovanj oziroma več kot 10 odstotkov celotnega stanovanjskega fonda.
Isto metodo smo uporabili za Mursko Soboto. V celotni mestni občini ima stalno in začasno prebivališče po podatkih notranjega ministrstva prijavljenih 20.034 oseb, samo v mestu pa ima Elektro Maribor evidentiranih 7706 gospodinjskih merilnih mest. V koliko od teh stanovanj ne živi nihče? Državni statistični urad je leta 2021 v soboški občini naštel 1124 praznih stanovanj, toda ta podatek ni zanesljiv, saj so pogosto številna stanovanja zgolj uradno nenaseljena, v resnici pa v njih prebivajo neprijavljeni stanovalci. Podatki na podlagi porabljene elektrike za Mursko Soboto, ki smo jih pridobili od Elektra Maribor, kažejo, da je v mestu popolnoma praznih 605 stanovanj, saj je v toliko lani poraba elektrike znašala 500 kilovatnih ur ali manj. Pri tem je treba poudariti, da ni moč sklepati, koliko od teh je stanovanjskih hiš in v kakšnem stanju so sploh navedeni objekti, je pa na podlagi podatkov statističnega urada moč ugotoviti, da je v Murski Soboti približno 60 odstotkov hiš in 40 odstotkov stanovanj v večstanovanjskih stavbah.
Med štirimi stenami 50 milijonov evrov
Poročilo o trgu nepremičnin za leto 2022 razkriva, da se je lani v Murski Soboti prodalo 78 stanovanj in 55 hiš. Srednja cena za prodano stanovanje, s povprečno uporabno površino 50 kvadratnih metrov, je bila 1350 evrov na kvadratni meter, za hišo s povprečno površino 166 kvadratnih metrov pa 107 tisoč evrov. Če se nekoliko poigramo s številkami, lahko tržno vrednost popolnoma praznih stanovanj v Murski Soboti čez palec ocenimo na čez 50 milijonov evrov.