V novem objektu Mensana vse več težav

V stanovanjskem delu objekta Mensana v Murski Soboti spet prihaja do kratkih stikov. Kot nam je povedala ena od stanovalk, ki ne želi biti imenovana, se poleg drugega tokrat zatika zaradi čiščenja objekta. Tudi sama je, tako kot marsikateri drugi etažni lastniki v bloku, za nakup stanovanja prodala hišo, da bi starost brezskrbno uživala v nepremičnini z nižjimi vzdrževalnimi stroški. A to so ji po njenih besedah preprečili že visoki stroški čiščenja objekta, ki ga je izvajal Zavod Mensana, ki zaposluje invalide. Kot pravi, so morali za čiščenje plačevati tudi do 15 evrov na mesec. »Od vsega začetka je bila cena previsoka, zato smo iskali ugodnejše možnosti,« pravi. Zavod Mensana, katerega direktor je Goran Miloševič, sicer tudi soboški mestni svetnik Socialnih demokratov, je v lasti socialnega podjetja Mensana, ki prav tako izvaja nekatere programe v poslovnem delu objekta. Upravnik objekta – bodonska družba Ventta se je z Mensano uspel dogovoriti za nižjo ceno, a tudi s to niso bili vsi zadovoljni, zato so še naprej iskali cenejšega izvajalca. Našli so ga v čistilnem servisu Lipko iz Filovec, zato so razdrli pogodbo z Mensano in začeli sodelovanje z novim izvajalcem.

Brez hišnega reda

A tu so se začele nove težave. Ko so prišle nove čistilke opravljat svoje delo, so ugotovile, da v stavbi ni priključka za vodo. Ta je namreč v poslovnem delu stavbe, ki ga obvladuje Mensana. Upravnik stavbe je urgiral, a je od Mensane dobil odgovor, da gre za prostore, v katerih med drugim skladiščijo čistila in drugo opremo, zato ti ne morejo biti prosto dostopni. »Vse je stvar dogovora, ne pripada pa jim nekaj kar tako. To se morajo stanovalci dogovoriti z upravnikom. Gre za poslovno-stanovanjski objekt, nekateri ne razumejo, da vsi skupaj tvorimo celoto objekta,« pravi Miloševič. Sedaj bodo morali narediti priključek za vodo v stanovanjskem delu objekta, kar naj bi stanovalce stalo od 30 do 50 evrov po stanovanju, dokler tega ne bo, čistilkam dostop do vode omogoča ena od stanovalk v svojem stanovanju. Stanovalci pa se posvetujejo z odvetnikom, kako bi si lahko povrnili stroške, ki jih bodo s temi deli imeli.

Pri tem so v objektu tudi druge težave, med drugim naj bi bila v kleti stavbe ob deževju voda. Stanovalci opozarjajo še, da ni sprejetega hišnega reda, prav tako naj bi bila stanovanja v nekaterih primerih prepuščena kupcem »po domače«, brez prevzemnega zapisnika. Kot pravi stanovalka, ki nas je obiskala, je dobila tudi poračun za čiščenje skupnih prostorov, ki jih po njenem mnenju ni, saj stavba po njenih besedah nima ne kolesarnice ne sušilnice. Prav tako v prodajnih pogodbah ni določeno, da gre za socialna stanovanja, kot je bilo oglaševano, čeprav so bila kot taka opredeljena v nekaterih dokumentih v zvezi z objektom. Prodati jim je uspelo 12 stanovanj, neprodana stanovanja pa so spremenili v poslovne prostore.

Ni ne sušilnice ne kolesarnice

Projekt gradnje objekta Mensana na območju nekdanjega obrata družbene prehrane v središču mesta je vodilo javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop), ki je v lasti pomurskih občin. Izvajalec del pa je bilo idrijsko gradbeno podjetje Kolektor Koling. Direktor Ceropa Franc Cipot zavrača očitke o prevzemnih zapisnikih. »Tovrstni zapisniki se naredijo, če se kupec in prodajalec tako dogovorita, če pa se nekdo želi hitro vseliti brez zapisnika, kasneje pa se odloči, da tega vseeno želi imeti, ker bi mu koristil zaradi uveljavljanja ugovorov v zvezi z zamudo in podobno, je to povsem druga težava.« Franc Hanžekovič iz Ventte pravi, da iz notarskih zapisnikov kupoprodajnih pogodb, ki jih je pregledal, ne izhaja, da bi bili v njih določeni priključek za vodo v skupnih prostorih, kolesarnica in sušilnica. Kot še pojasni, je sušilnica res v poslovnih prostorih Mensane, saj je bilo po njegovih besedah verjetno sprva mišljeno, da bodo stanovalci tam opravljali tovrstne storitve, prav tako razen nadstreška za kolesa pred blokom v stavbi ni kolesarnice. Pri tem dodaja, da so etažni lastniki vedeli, kaj piše v pogodbah.

Družbenik odhaja

Hanžekovič potrjuje, da se ob deževju pojavlja voda v kleti in da izvajalec popravlja nastalo situacijo. »Bomo videli, ali bo uspešno.« Cipot pravi, da nima informacij glede očitkov v zvezi z vodo v kleti in da sam tega ne verjame. Prav tako nas je za vse druge pritožbe v zvezi s priključkom za vodo, sušilnico in kolesarnico napotil na upravnika stanovanj. »Kupci stanovanj so imeli vse napisano v pogodbah, ki so notarsko overjene, če pa sedaj želijo, da bi bile stvari drugačne, se morajo to dogovoriti z upravnikom.«
Mensano zapušča tudi eden od družbenikov v podjetju – zavod Korak naprej, ki je v prostorih v stavbi izvajal svoje aktivnosti. Te so bile sestavni del centra ponovne uporabe, v katerem so se ukvarjali s predelavo tekstila. »Izstopajo na lastno željo, ker so se tako odločili, ugotovili so, da je njihov program drugačen od tega, ki se izvaja v Mensani. Iščemo drugega partnerja, ki bo nadomestil njihovo dejavnost,« pravi Cipot. V zavodu Koraku naprej pojasnjujejo, da so se za odhod odločili zaradi naraščajočih stroškov v objektu, prav tako so se odločili za izstop iz družbe, v kateri imajo 10-odstotni lastniški delež. Največji družbenik v socialnem podjetju Mensana je Cerop, ki ima 49-odstotni lastniški delež, poleg njega so družbeniki še socialno podjetje Mozaik, ki ga vodi Ines Kranjec, prav tako direktorica Mensane, socialno podjetje Korak naprej, ki izstopa, društvo Zeleni rudnik iz Vaneče in društvo za razvoj podeželja Pomelaj.