Ekipo je sestavila Valentina Golob, zdravnica pediatrinja, ki si je zamislila center, kjer bi vsi otroci dobili možnost krepiti svoje potenciale. »Tako otroci, ki imajo primanjkljaje in potrebujejo dodatne spodbude, kot tudi zdravi otroci, za katere želimo, da v največji meri izkoristijo svoje danosti,« opiše. Ob njej v centru delujeta še fizioterapevtki Martina Korošec in Urška Jelen, psihologinja Amadea Gomboc in specialna pedagoginja Jana Nusdorfer Recek.
Golobova je idejo o razvojnem centru začela razvijati leta 2020, ob začetku pandemije, ta je nato zorela in se dopolnjevala, sestavila se je ekipa, lani septembra pa so začele urejati še prostore. Težnja pri snovanju je bila s preventivnimi dejavnostmi podpreti področja, kjer se v javnem zdravstvu in šolstvu pojavljajo vrzeli. Sodelavke so programe modificirale in vsaka je iskala dodatne možnosti za področja, na katerih delujejo in kjer v službenih okoljih opažajo primanjkljaj.
»V Sloveniji česa podobnega nisem zasledila. So razvojni centri, vendar so navadno usmerjeni ali v fizioterapijo, psihološko oporo, diagnostiko ..., tako celostnega in kompleksnega pa še ni. Prekmurje kot regija je vedno med zadnjimi, s centrom pa upam, da se bomo lahko pokazali in dokazali,« pravi vodja. »Jaz menim, da to tu in zdaj manjka. Starši morda kdaj ne vedo, kam se obrniti, čeprav bi radi otrokom pomagali, in me jim bomo ponudile te možnosti,« doda Urška Jelen.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
To je srečnež, ki prejme vstopnici za Murino nouč
Na našem facebook in instagramu profilu smo pripravili prvo v nizu nagradnih iger, v katerih bomo v sodelovanju z NŠ Mura podeljevali vstopnice za Murino nouč.
Veliko spregledanih
V razvojnem centru Papilio ponujajo tako individualne kot skupinske storitve za otroke in starše. »Želimo pokriti celoten kompleks družine, od začetka, ko se partnerja odločita za družino, do obdobja otrokove adolescence,« pravi pediatrinja. Poleg standardnih programov bodo na voljo tudi tematsko usmerjene delavnice in tabori. Zastavljeni programi so prilagojeni različnim starostnim obdobjem. Prva skupina je namenjena dojenčkom, imenovana je Mali metuljčki, omejena pa bo na tri otroke, da se bodo strokovnjakinje lahko čim bolj posvetile individualnemu pristopu. Predvsem bodo na urah izvajali fizioterapevtsko vadbo.
Naslednja skupina, v kateri se bo srečevalo do pet otrok, je primerna za tiste, ki so stari od dve do pet let. Sogovornice pravijo, da so pri tej vrtčevski populaciji zaznale, da nekako nimajo možnosti strokovno vodene vadbe, zato se bodo posvečali gibalni aktivnosti in sprostitvi.
»Želimo si, da se začnemo zavedati, da je vsak otrok edinstven in vsak ima svoje potrebe. V času koronavirusa smo spoznali, da je ogromno otrok, ki so bili brez težav, eskaliralo. Načeloma so to zdravi otroci, pri katerih se sčasoma ob vseh stresih, pričakovanjih in situacijah pojavijo velike težave, ampak te klinično niso tako pomembne, da bi jih posebej tangirali,« poudari pediatrinja. To je prvi razlog, da so se odločile pomagati navidezno zdravi populaciji. Drug pa je, da tudi nadarjeni otroci in športniki potrebujejo podporo. »Če jih ne podpreš v tem, kar potrebujejo, lahko pride do stagnacije ali pa ti otroci pozneje razvijejo neprilagojena, nepričakovana slaba vedenja, saj so na neki način neslišani,« razloži.
Nadaljuje, da je v družinskem okolju taka situacija včasih zaznana in podprta, spet drugod pa mali genialci v življenju zaidejo na kriva pota, ker niso bili prepoznani. Na to je vplivalo tudi obdobje koronavirusa, saj so bili otroci pri marsičem prikrajšani. »Jaz sem se ekipi pridružila prav zato, ker mislim, da je veliko otrok spregledanih. Nekateri so zelo oškodovani, s tistimi, ki so manj, pa se nihče ne ukvarja. Vsi vedo, da je nekdo nadarjen ali da je športnik, vendar ne dobiva prave strokovne podpore, in to jim želimo me ponuditi,« pravi Amadea Gomboc. »Otroci so različni, so kot metuljčki in me želimo, da razprejo krila in poletijo,« doda Koroščeva.
Fizioterapevtka Urška Jelen pove, da če starši z otrokom poiščejo pomoč v zdravstvenem okolju, je ta navadno usmerjena v eno storitev, za preostale pa je treba čakati. Otrok v tem času odrašča in lahko prihaja do kompenzacij. To z zanimivim prispodobo razloži tudi pediatrinja. »Otrok je kot orkester. Če želiš harmonično glasbo, mora delovati vse. Ko en člen manjka, bodo drugi toliko bolj glasni in bo prišlo do kompenziranja z nečim. To pa bodo slišali le tisti, ki vedo slišati. In otrokov razvoj je enak, če eno področje šepa, prihaja do kompenzacije na drugem področju.« Tako kot je razvoj otroka celosten, mora biti tudi ekipa sestavljena celostno, pristavi Nusdorfer Reckova.
Podpreti starše
Skupinske storitve za starše pa so usmerjene v pripravo na starševstvo, v vadbo za nosečnice in v poporodnem obdobju, izvajali pa bodo tudi programa Tudi mamice rastemo in Zdravo starševstvo. »Želimo si individualen in v težave usmerjen pristop. Po porodu se lahko pojavijo težave, ki niso zanemarljive. Zaznale smo potrebe žensk, ki so v vlogah mame, žene, partnerice, hčere, snahe, prijateljice, karieristke, športnice, gospodinje ... Vsega ne zmoremo, čeprav bi rade, zato včasih prihaja do stisk. V centru želimo ponuditi psihološko podprto svetovanje in imeti zaprto skupino žensk, ki bi čutile pripadnost, se izpovedale, predale svoje zgodbe, naše strokovnjakinje pa jim bodo pomagale pri iskanju poti, kako naprej, kako se zaščititi, imeti rad kljub vsej situaciji,« pove Valentina Golob.
Jelenova doda, da želijo prav tako prikazati realno sliko materinstva, kjer ni vedno vse idealno, kot je danes prikazano na družbenih omrežjih. »Želja vseh je, da otrokom in njihovim družinam damo to, kar potrebujejo, vsak kaj drugega. Da jim pomagamo najti močna področja, da izpolnijo svoje potenciale in jih tako podpremo na poti samouresničitve.«
