Občina Kobilje razpisuje 9500 evrov pomoči za reševanje prvega stanovanjskega vprašanja mladih in mladih družin, ki živijo v občini. Poleg te subvencije, ki lahko znaša za posameznika največ tri tisoč evrov, se upravičencem dodeli še oprostitev plačila komunalnega prispevka, nadomestila za stavbno zemljišče za dobo petih let, 500 evrov, v kolikor gre za gradnjo oziroma obnovo objekta pod zaščito kulturne dediščine, in pomoč ob vpisu otrok v šolo. Ob tem je junija začel veljati tudi spremenjen pravilnik o enkratni denarni socialni pomoči za novorojenca, ki v letu 2023 znaša tisoč evrov neto.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
V Kobilju, kjer živi 540 občanov, od tega približno 40 osnovnošolskih otrok, je torej vse, kar si zastavijo, namenjeno temu, da ustavijo negativna demografska gibanja in zadržijo ter privabijo mlade, da si tam ustvarijo dom. Zato tudi pospešeno vlagajo v komunalno urejanje kraja, posodabljanje šole in vrtca, športnih in drugih objektov za druženje vse z namenom ustvariti dobre pogoje za življenje. O vprašanjih demografije so na pobudo svetnikov spregovorili tudi na zadnji, izredni seji občinskega sveta. Na izredni zato, pojasnjuje direktorica občinske uprave Sabina Forstnerič, ker so se o tej tematiki lahko tako sproščeno in neomejeno pogovarjali, saj na rednih sejah ob natrpanih urnikih to ni mogoče. Izhodišča za razpravo o vlogi občin pri soočanju z demografskimi izzivi je podala Jasmina Opec Vöröš, svetnica v Državnem svetu in direktorica Inštituta za demografijo.
V Kobilju so že sprejeli številne ukrepe, ki naslavljajo demografske spremembe, podčrta Opec Vöröševa, razprava pa je tekla tudi o tem, kako te ukrepe ustrezno predstaviti javnosti, jih morda še izboljšati in kako v njihovo pripravo ter preverjanje vključiti širšo skupnost, da bi našli odgovor na vprašanje, kakšno demografsko okolje želijo. »Tu gre med drugim tudi za vprašanje, ali in do kakšne mere so skupnosti pripravljene na aktivno vključevanje v legalne migracije in na sprejem tujcev v svoje okolje,« še izpostavlja.
Ob ukrepih občin, kot so spodbude za novorojenčke, za gradnjo hiš, oprostitev komunalnega prispevka, spodbude medgeneracijskega sodelovanje, prilagoditve skupnosti potrebam starejših in drugo, pa je, tako Jasmina Opec Vöröš, potrebna tudi ustrezna regijska in predvsem državna demografska politika. Tukaj pa je Slovenija daleč od tega, kar od nje terja družbena realnost, in daleč od tega, kar na področju soočenja z demografskimi spremembami priporoča Evropska komisija.