Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota (PIŠK) ostaja le še bleda senca svojega poslanstva, opozarjajo njeni uporabniki, ki so se s pismom obrnili tudi na naš časopis Vestnik. Je največja kulturna ustanova v regiji, ki dnevno z izposojo knjig in knjižničnega gradiva ter različnimi prireditvami in dogajanjem privabi obiskovalce vseh generacij z vseh koncev Pomurja. Ti v zadnjem času opažajo, da kakovost storitev pada, da se slabšajo odnosi z uporabniki, da odhajajo najboljši kadri in da mnogih projektov ne izvajajo zaposleni, temveč zunanji sodelavci. Glede očitkov smo nekaj vprašanj zastavili direktorici Klaudiji Šek Škafar, ki z januarjem začenja nov petletni mandat.
Predsednik sveta zavoda knjižnice Marko Polanšček je zavrnil navedbe iz pisma in potrdil, da Šek Škafarjeva za zasedbo delovnega mesta direktorja PIŠK izpolnjuje vse razpisne pogoje. Na vprašanje, zakaj so razpis objavili že aprila, mandat pa se začne šele januarja, odgovarja, da je bila ta odločitev sprejeta na predlog oddelka za negospodarske dejavnosti Mestne občine Murska Sobota zaradi lokalnih volitev in potrebe po uskladitvi delovnih teles mestnega sveta. Postopek imenovanja direktorja sta prej izpeljala tudi Pomurski muzej in Galerija Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Prihaja Albert Halasz?
Zaradi slabih medsebojnih odnosov je odšlo več zaposlenih, knjižničarji, strokovnjaki, »najboljši kader«, pišejo v pismu. Direktorica nam je odgovorila, da od 1. januarja 2018 do danes ni prejela nobenega zahtevka za odpravo kršitev zaradi trpinčenja na delovnem mestu. »V času mojega vodenja PIŠK se je nekaj zaposlenih upokojilo, nekaj jih je na svojo željo odpovedalo pogodbo o zaposlitvi. Letos sta se upokojili dve sodelavki, ena pa je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.« Na vprašanje, ali so ali še bodo zaposlili bibliotekarja Alberta Halasza, nekdanjega direktorja Knjižnice - Kulturnega centra v Lendavi, se ni izjasnila. Pove le, da poteka postopek zasedbe prostega delovnega mesta bibliotekar, ki bo med drugim opravljal dela in naloge domoznanca.
Za izvajanje javne službe pridobiva PIŠK sredstva iz proračunov občin ustanoviteljic in občin pogodbenih partneric ter državnega proračuna, poleg tega tudi s članarino in drugimi nadomestili, donacijami, sponzorstvi, prodajo blaga in storitev na trgu in prijavami na javne razpise. Na vprašanje, za kaj se namenijo sponzorska sredstva, Šek Škafarjeva odgovori, da za sofinanciranje projektov in aktivnosti v sklopu izvajanja knjižnične dejavnosti kot javne službe.
Več zunanjih sodelavcev
Uporabniki tudi opažajo, da se za projekte najemajo zunanji sodelavci, ki za to prejemajo honorarje, ne pa zaposleni v knjižnici. »Ker smo potrebovali osebe s specifičnimi in specialističnimi znanji, sposobnostmi in usposobljenostjo, celovitim pristopom k raziskovalnemu delu, ki jih trenutno v knjižnici nimamo, smo k sodelovanju povabili kompetentne zunanje sodelavce. Ti so že ali še bodo opravili različna dela, moderiranje literarnih dogodkov, uredništvo revije Prekmuriana, pripravo gradiva za Obraze slovenskih pokrajin, pripravo vsebine potujoče razstave Knjižna dediščina predvojne prekmurske neološke judovske skupnosti: Molitveniki in obredne knjige ter njihovi lastniki, raziskovalno delo o Markuszu Grünbaumu, Janošu Slepcu in Beli Wellischu ter drugo,« odgovarja direktorica PIŠK. Letos bodo za te projekte in aktivnosti namenili okoli 10 tisoč evrov. Ob tem doda, da je knjižnica nedavno prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic za inovativen pristop pri projektu katalogizacije judovskih molitvenikov in obrednih knjig. »To nagrado razumemo kot priznanje stroke, da delamo prave stvari na pravi način.«
Nekatere je zmotil tudi odnos do uporabnikov in to, da so zaposleni v knjižnici neplačnike klicali na dom ali pa jih je o neplačilu in zamudi obvestil Creditexpress, zunanje podjetje, ki se ukvarja tudi z izterjavami. Klaudija Šek Škafar na to odgovarja, da so terjatve dolžnikov članov PIŠK evidentirane v sistemu COBISS. Knjižničarji jih na neporavnane obveznosti prijazno opomnijo ob izposoji oziroma vrnitvi gradiva. Dolžnikom pošiljajo tudi pisne opomine, pri izterjatvi pa jim pomaga podjetje Creditexpress.