Nacionalni inštitut za biologijo tudi letos opravlja vzorčenje stoječih voda. V Pomurju vzorce odvzemajo v gramoznicah Podgrad in Boreci ter v Ledavskem jezeru, od aprila do septembra. Na vseh lokacijah so zaznali potencialno strupene vrste cianobakterij. Spomnimo, cianobakterije so posebna skupina bakterij, ki izvajajo fotosintezo in tako proizvajajo kisik. Večina cianobakterij v celicah proizvaja različne snovi, ki jim pomagajo preživeti, številne so koristne tudi za ljudi, a nekatere so lahko strupene in tiste se imenujejo cianotoksini.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
Mikroskopski pregled vzorcev, odvzetih konec julija, je pokazal, da je največ različnih potencialno strupenih vrst cianobakterij prisotnih v Ledavskem jezeru. Zaznali so jih pet, na preostalih točkah v Pomurju tri. So pa strokovnjaki v Borecih prvič v zadnjih letih opazili gost cvet. Tina Eleršek z inštituta nam je pojasnila, da množičnega cvetenja v prejšnjih letih niso opazili, so pa opazili rodove strupenih cianobakterij. Lani so tudi izmerili toksine v razmeroma nizkih koncentracijah. »Z vzorčenjem dobimo le trenutno stanje, zato na podlagi naših vzorčenj ne moremo sklepati, da cveta ni bilo. Zaradi vetra in drugih dejavnikov se lahko stanje čez noč drastično spremeni, cianobakterije se lahko skoncentrirajo tudi do tisočkrat. V Borecih nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano meri tudi hranila, vendar analiz za zadnje vzorčenje še nismo prejeli. Po analizi do sedaj zbranih rezultatov je koncentracija nitratov v Borecih v primerjavi z letom 2023 precej nižja,« je opisala. Pojasnila pa še, da je k množični namnožitvi cianobakterij prispevalo več dejavnikov, med glavnimi so visoke koncentracije hranil, odsotnost vodnih rastlin, nizek pretok in visoke temperature. Meritve konec avgusta so pokazale dokaj podobne rezultate.
V severovzhodni Sloveniji so po besedah strokovnjakinje nacionalnega inštituta za biologijo glavni vzroki za razrast cianobakterij podobni. »Glavno vlogo igrajo visoke koncentracije hranil, ki so v kombinaciji z visokimi temperaturami in odsotnostjo vodnih rastlin pravi raj za cianobakterije. V Podgradu je vodno telo namenjeno pretežno ribištvu, s čimer se v vodo vnašajo še dodatna hranila, zato v poletnem času redno prihaja do množičnega pojavljanja cianobakterij, tudi toksičnih.« Najvišja koncentracija v Podgradu je bila zaznana lani septembra, ko je znašala 25,8 mikrograma na liter, in takrat je bila presežena meja, ko naj bi bila voda varna za rekreacijo.
Opozarjanje na nevarnost
Cianobakterije bodo v vodah prisotne toliko časa, kot bodo obstajale razmere, v katerih ti organizmi dobro uspevajo. »Pričakovati je, da bo pojav zaradi podnebnih sprememb bolj razsežen,« pravi Tina Eleršek. Vesela je, da ljudje opažanja o stoječih vodah z inštitutom delijo in jim pošiljajo fotografije vodnih teles, kjer so opazili cvetenje. »Opažamo, da imajo ljudje do vode čustven odnos. Domačini tudi najbolj poznajo svojo okolico.« Elerškova še pojasnjuje, da ljudi po navadi najbolj zanima, kako strupene so cianobakterije. Največkrat po njenih besedah pride do nesporazuma, da so cianobakterije nekaj izjemno slabega, kar pa ni res.
»Poleg pridelave kisika so številne cianobakterije koristne tudi za ljudi, nekatere pa so lahko strupene. Nekateri cianotoksini so po strupenosti primerljivi s strupom zelene mušnice ali kobre. Pri akutni zastrupitvi lahko prizadenejo jetra, živčevje ali kožo. Vendar običajno v okolju ne najdemo dovolj visokih koncentracij za akutno zastrupitev ljudi, bolj skrb vzbujajoča je dolgoročna izpostavljenost, ki je lahko povezana s poškodbami DNK, nastankom tumorjev ali nevrodegenerativnimi boleznimi,« je opisala.
Inštitut želi ljudi z vzorčenjem opozarjati na potencialno nevarnost. »Žal nihče noče financirati monitoringa potenciala toksičnih cianobakterij, da bi dobili o obsegu tega pojava v Sloveniji bolj celostno sliko. Nacionalni monitoring nekaterih jezer in zadrževalnikov se izvaja, vendar se v okviru tega ne testira toksični potencial cianobakterij. Naše analize smo sedaj opravljali v raziskovalnih nalogah in projektih inštituta,« je razložila. Spomnila pa še, da so v sodelovanju s podjetjem Limnos in Krajinskim parkom Goričko, kot smo že poročali, spomladi organizirali delavnico za vse deležnike, ki so povezani s kakovostjo vode v Ledavskem jezeru.
Prav tako meni, da bi bilo treba, ker se večina obstoječih raziskav posveča razrasti cianobakterij v vodnem stolpcu, preučiti še strupenost cianobakterij v biofilmih (skupek organizmov in njihovih zunajceličnih produktov), ki so pritrjeni na podlagi. A za to ni financiranja. »O tem je znanega bolj malo, iz sosednjih držav poročajo o nevrotoksičnih zastrupitvah psov, ki so grizli ali zaužili biofilm, ki je vseboval toksične cianobakterije.« Nadaljevala je, da še vedno proučujejo cianobakterijsko združbo na lokaciji Green Lake, ali ima cianotoksični potencial, da v poletnem času povzroča zastrupitve psov. »S svojimi aktivnostmi ne želimo širiti panike, želimo pa, da so prebivalci obveščeni o dejstvih glede potencialno strupenih cianobakterij in njihovih cianotoksinov.«