Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, je v Predanovcih na vodotoku Logojca v sodelovanju z Občino Puconci v bobrov jez pred nekaj tedni namestil pretočne cevi oziroma tako imenovani bobrobran za preprečevanje poplavljanja okoliških kmetijskih površin. Na inštitutu pravijo, da jih je občina kontaktirala, ker so bili lastniki zemljišč ob vodotoku zaskrbljeni zaradi bobrovega jezu in višjega vodostaja nad jezom, kar bi lahko privedlo do poplavljanja obdelovalnih površin. Iz inštituta so si območje ogledali na terenu in ocenili, da bi lahko bile pretočne cevi rešitev. »Takrat smo tudi poslali vlogo za dovoljenje za poseg v zavarovano strukturo na ministrstvo za naravne vire in prostor in dovoljenje dobili. Ker je bober v Sloveniji zavarovana vrsta in so zavarovane tudi vse strukture, ki jih bober naredi, je namreč pred vsakim posegom treba pridobiti dovoljenje,« razlaga strokovna sodelavka inštituta Martina Vida.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Kot je povedala, se je septembra leta 2020 začel projekt Life Beaver (Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami). Skupaj s partnerji iz Slovenije in Hrvaške želijo bobra ponovno približati ljudem in narediti sobivanje človeka in bobra prijetnejše. Pri doseganju ciljev uporabljajo izkušnje in dobre prakse iz tujine, predvsem pa izobražujejo in ozaveščajo različne ciljne skupine o bobrih in njihovi vlogi v ekosistemu. Zavedajo se, da konflikti so, predvsem zaradi podiranja dreves, lokalnih poplav za jezovi in podobnega, zato v slovenski prostor vnašajo uspešne in cenovno ugodne rešitve za njihovo zmanjševanje. »Opažamo, da je v Sloveniji potreba po tovrstnih rešitvah vedno večja, zato je pomembno, da širimo ustrezne, pravilne in koristne informacije o bobrih in možnih rešitvah. Nameščamo tudi zaščitne mreže okoli dreves in električne pastirje na območjih, kjer bober zahaja na njive, predvsem po koruzo.«
Aplikacija Bobrosled
Bobrobran v Predanovcih je sedmi primer v Sloveniji, med drugim sta dva že na Hotizi. Za tega v puconski občini so uporabili dve cevi dolžine 7,5 metra in premera 31,5 centimetra. Na eno stran cevi so za preprečitev zamašitve namestili železno kletko višine 135 centimetrov. V jez so najprej ročno naredili manjšo luknjo, da se je gladina vode nekoliko znižala. Nato so cevi namestili v jez, železno kletko pa pritrdili na dno struge. Zatem so še cevi ročno prekrili z vejami in blatom, da je bil jez karseda podoben stanju pred posegom. Sproti pa spremljajo stanje na vodotoku in bobrobran prilagajajo. Če bi vodostaj preveč upadel, bi eno cev odstranili, če ne bi dovolj upadel, bi cevi dali nižje v jez. »Vsak primer ima tudi svoje specifičnosti, uporabljamo cevi različnih dolžin, debelin in izvedb. Tudi višina in velikost železne kletke se prilagajata pretoku, širini struge, globini vode in višini brega ob vodotoku,« še opisuje Martina Vida.
Bobrobrane nameščajo po potrebi, če dobijo informacijo, da je na kakšni lokaciji potreba po njem. Pri iskanju rešitev se zgledujejo po dobrih praksah iz tujine, predvsem Nemčije, Anglije, Združenih držav Amerike in Kanade. Sodelavke inštituta se udeležujejo tudi konferenc na to temo. Sicer pa v sklopu projekta načrtujejo še nekaj namestitev, predvsem pa želijo dobro prakso prikazati in deliti z drugimi.
Martina Vida nam je še povedala, da v sklopu projekta zbirajo podatke o razširjenosti bobra in v ta namen so vzpostavili aplikacijo Bobrosled. Vanjo se prosto vnašajo podatki o bobru (kje in kdaj ste njihove sledi opazili) in služi kot pomoč pri pridobivanju informacij o morebitnih konfliktnih situacijah. Označite lahko, ali ste naleteli na obglodana drevesna debla in veje, bobrišče, jez, odtise tac, opaženo živo žival, opaženo mrtvo žival ali kaj drugega. Vnesete še lokacijo, datum in priložite fotografijo, pustite lahko tudi sporočilo.