Leporečenja in visokoleteči cilji so sicer del vsake volilne kampanje, vendar se mi zdi, da je tokratna še posebej drugačna. Nikakor ne nasprotujem razvoju in napredku, vendar ne pomnim, kdaj se je nazadnje toliko gradilo, obnavljalo, dajalo v uporabo toliko pridobitev, kot se je v zadnjem letu dni. Prav tako ne pomnim, kdaj smo nazadnje Slovenke in Slovenci oziroma skrbno izbran del prebivalstva dobili toliko vladnih tako imenovanih bonbončkov, kot smo jih letos. V mislih imam med drugim solidarnostne dodatke in digitalne bone. Seveda je vsaka takšna pomoč dobrodošla in ljudem v stiski izjemno pomembna. Vendar je težko ob tem prezreti občutek, da gre le za nabiranje volilnih točk.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Marsikdo od nas si zato želi le, da čim prej pride zadnja aprilska nedelja. Verjamem, da si to želijo tudi tokratni kandidati in kandidatke. Toliko pojavljanja v javnosti, na takšnih in drugačnih odprtjih, slovesnostih, kosilih, srečanjih in soočenjih jih zagotovo izmuči. Večino od nas bi. Ironično pa je, da veliko teh, ki se zdaj tako ali drugače skušajo približati ljudem in si tako pridobiti kakšen glas, po volitvah ne bomo velikokrat srečali. Morda spet čez štiri leta, ko se bo vnovič vnel boj za poslanski stolček. Kakor koli se to sliši, še po vsakih volitvah je bilo tako - marsikatere obljube so ostale le mrtva črka na papirju.
Vendar to nikakor ne pomeni, da moramo volitve bojkotirati. Daleč od tega. Priložnost in možnost, predvsem pa državljansko dolžnost, ki jo imamo, moramo izkoristiti oziroma jo opraviti in se volitev udeležiti. Tako bomo ne nazadnje sami vsaj deloma lahko odločali o svoji usodi v prihodnje. Vsekakor pa bi bilo prav, da na našo odločitev, komu bomo namenili svoj glas, ne vplivajo že omenjeni dodatki.
Vendar pa je težko ob tem prezreti občutek, da gre le za nabiranje volilnih točk.