Letošnje poletje je bilo po dveh letih brez množičnih dogodkov spet tako, kot smo ga bili vajeni pred epidemijo. Vsak konec tedna smo lahko izbirali, kam bomo šli oz. kje se bomo zabavali. Če je organizatorje morda skrbelo, da so ljudje v času omejitev prevzeli druge navade in bodo težko ponovno pokukali izza štirih sten, se je kaj hitro pokazalo, da ni tako. Epidemija je zgolj še potrdila, da smo družbena bitja, saj so bili zabavni dogodki zopet množično obiskani. Hit so spet veselice. Če so recimo te ob občinskih praznikih in gasilskih tekmovanjih že stalnica, je ob umanjkanju konkretnega razloga dovolj že manjša pridobitev gasilskega društva ali novi oplesk na slačilnicah kakšnega zadnjeligaša.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Težavo sicer vidim drugod. Glasbena ponudba na teh dogodkih je, s kakšno nianso razlike, enaka še iz časov, ko sem sama hodila v srednjo šolo. Ničkolikokrat so na oglasnih tablah že visela imena Stavrosov, Zečićev in Rozg, seznam vsako leto dopolni le kakšen novinec v slogu Basija, v zadnjih letih pa tudi kakšen narodnozabavni ansambel, ki celo poje v slovenščini. Priznam, veliko teh skladb poznam, saj tudi če ne bi poslušala tovrstne glasbe, je nekaterim refrenom skoraj nemogoče uiti. To je očitno del naše folklore. A včasih se sprašujem, zakaj še kar hodimo poslušat stokrat slišano, medtem ko se veliko zanimivega dogaja tudi na drugih odrih.
Praktično vsak teden se zvrstijo nastopi bolj ali manj znanih skupin v soboškem Mikku, radgonskem Mladinskem centru in še kje. Mimo nas gre tako vrsta dogodkov na visoki ravni, kot je bila recimo Fronta sodobnega plesa. Koliko plesalcev neslišno odpleše mimo nas? In za koliko impresivnega preigravanja akordov in glasovnega razpona v slogu Mercuryja ostajamo gluhi? Vse to so manj znane vode, a neka čisto drugačna izkušnja, ki nam lahko ponudi veliko več kot fokstrotovsko poplesavanje na stokrat slišane pesmi. Potrebujemo le malo radovednosti in hitro nas lahko preseneti, kaj vse nam ponujajo odri ob Muri. In če vas skrbi, da bi medtem Novi fosili odšli v glasbeni pokoj – iz prve roke slišano so že vsaj dvakrat imeli »posljednji koncert. Ali ovaj put stvarno« (*zadnji koncert. A tokrat zares.)
