Ko je leta 2015 takratni lendavski župan Anton Balažek s Karlom Erjavcem in madžarskim gospodarskim ministrom Mihalyem Vargo slovesno odprl razgledni stolp Vinarium v Lendavskih goricah, zlobnih jezikov ni manjkalo. Od kritik arhitekture, dvomov o ekonomski upravičenosti 1,8 milijona evrov težkega projekta do pomislekov, kako bo 53,5 metra visok stolp vplival na podobo pokrajine. Septembra lani, ob šesti obletnici odprtja stolpa, so razglasili petstotisočega obiskovalca, Vinarium je postal tretja najbolj obiskana turistična točka v državi in pravcati simbol Lendave in Pomurja. Skratka, zgodba o uspehu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V Lendavi so nadaljevanje turistične zgodbe okoli razglednega stolpa okronali z novo pridobitvijo, poimenovano Zipline Vinarium. Tudi ta, sicer bistveno manjši projekt od razglednega stolpa spremljajo takšne in drugačne kritike. Tako kot pri stolpu bo tudi tu čas pokazal, ali bo zgodba uspešna. Vsekakor nam vsem v regiji mora biti v interesu, da takšni projekti uspejo. To so zgodbe, ki lahko prinesejo dodano vrednost pomurskemu turizmu, in s politikantstvom zgolj pljuvamo v lastno skledo. Seveda pa si tovrstni projekti zaslužijo tudi posebno pozornost, ko je v igri veliko javnega denarja.
Za primerjavo. Paviljon Expano, ki je stal več kot 4,8 milijona evrov, so prav tako spremljali dvomi, kritike in pomisleki. Od odprtja sredi leta 2019 je interaktivni doživljajski park, glaven tržni proizvod Expana, obiskalo več kot 50 tisoč ljudi, po ocenah mestne občine pa je lani destinacijo Soboško jezero obiskalo 80 tisoč obiskovalcev. Drži, število bi lahko bilo višje, a gre za turistično atrakcijo, ki je večji del svojega delovanja preživela v času epidemije, ko je bilo izvajanje dejavnosti ustavljeno ali zelo okrnjeno s preventivnimi ukrepi. Potencial za rast obstaja in treba ga je izkoristiti.
Pomurje iz leta v leto postaja privlačnejša turistična destinacija, ampak razvoj turizma ni mogoč brez bogatejše turistične ponudbe. Večje povpraševanje in bolj kakovostni turistični produkti pa terjajo tudi višjo ceno. Le od pregovorne gostoljubnosti pač ne moremo preživeti. Sploh ne ob trenutnih vseobsegajočih podražitvah. Treba bo razmisliti o spremembi cenovne politike v naši turistični strategiji, če želimo pomurski turizem res dvigniti na višjo raven.