Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Vestnik za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Benjamin Jošar je rojen v Bodoncih na Goričkem, od koder ga je poklicna pot odpeljala v Ljubljano in mednarodni poslovni svet, v Prekmurje pa se še vedno redno vrača. Je predsednik uprave družbe Triglav Investments in predsednik upravnega odbora Združenja družb za upravljanje.

Karierno pot je gradil v investicijskem bančništvu, bančništvu, zavarovalništvu in upravljanju premoženja. Bil je direktor investicijskega bančništva v Abanki, predsednik uprave KD borznoposredniške družbe, deloval v vodstvu KD Banke ter bil član uprave Zavarovalnice Triglav.

Izbor

Foto: Znana so najboljša pomurska podjetja leta 2025

Je magister ekonomskih znanosti in diplomant programa TRIUM Global Executive MBA, ki ga izvajajo NYU Stern, London School of Economics in HEC Paris, dodatno pa se je izobraževal na Harvardu, Stanfordu, Whartonu in INSEAD-u. V ospredju njegovega strokovnega zanimanja so vodenje, strategija, odgovorno investiranje, trajnost, digitalizacija in umetna inteligenca.

Profimedia

Karierna pot vas je postavljala v različne vloge – od investicijskega bančnika in bančnika do člana uprave zavarovalnice in danes prvega človeka družbe za upravljanje premoženja. Katera vas je najbolj oblikovala kot človeka in kako se je skozi te izkušnje spreminjal vaš stil vodenja?

»Imel sem privilegij delati v različnih okoljih ter na različnih področjih, pri tem me je vsako okolje na svoj način zaznamovalo, v vsakem sem se nekaj naučil. Spremembo mojega načina vodenja pa najbolje opisuje dogodek, ko sem bil v eni izmed svojih vlog odgovoren za zapiranje nekega podjetja v tujini.

Ko smo se z zaposlenimi v tej družbi pogovarjali o tem, kaj sledi, mi je predsednica uprave rekla: Beno, mi ne verjamemo lastniku, verjamemo pa tebi, da bo vse, kar nam je obljubljeno, izpolnjeno. Takrat sem začutil, kako velika je odgovornost pri sprejemanju odločitev in kako močno z njimi vplivamo na zaposlene, stranke in širšo družbo. Od tedaj imajo v mojem načinu vodenja vse večjo težo smisel poslovanja, razvoj zaposlenih ter širši vpliv podjetja na ljudi, okolje in lastnike.«

Okrogla miza

Kaj Pomurje potrebuje, da bo zanimivo za investitorje?

Aprila ste študentom ljubljanske ekonomske fakultete predavali o »ego-ekonomiji«. Kaj pravzaprav razumete pod tem pojmom in kakšno vlogo ima ego pri sodobnem vodenju? Kje je meja med zdravo samozavestjo in egom, zaradi katerega vodja ne sliši več drugih?

»Pojem ego-ekonomije sem si izposodil pri sodelavcu, ki ga je prvi uporabil na eni izmed konferenc, pri čemer je imel v mislih vpliv ega voditeljev pomembnih držav na ekonomijo. Ego je zanimiva stvar, v nekem trenutku je tvoj prijatelj, v večini primerov, še posebej če si na vodilnih delovnih mestih, pa postane tvoj sovražnik. Moderni vodja je sposoben navdihniti svoje zaposlene in ustvariti možnosti, da sami dosežejo svoj potencial in na ta način prispevajo k razvoju podjetja. Družbam, v katerih imajo vodje vse odgovore, se slabo piše. Ego in ekonomija ne gresta z roko v roki.«

triglav.eu

Odraščali ste v Bodoncih na Goričkem v družini protestantskega duhovnika. Koliko je takšno okolje oblikovalo vaš odnos do dela, znanja, denarja in osebne odgovornosti – vrednot, ki so pozneje postale pomemben del vaše poklicne poti?

»Protestantske vrednote so močno oblikovale moj pogled na svet in vodenje, saj sem odraščal v družini, ki je protestantske vrednote živela. Od staršev sem se naučil, da je največji ideal boriti se za svoja načela, ne pa izbirati lahkih poti.

Med njimi so poslanstvo, skrbništvo nad tem, kar nam je zaupano, delovna etika in odgovornost. Zanimivo je, da je prav skrbništvo tudi bistvo upravljanja premoženja strank. Te vrednote so mi bile tako rekoč položene v zibelko.« 

Slavnostni nagovor

Anže Logar zmagovalcem ponudil pomoč pri odpravi ovir

Živimo v času velike negotovosti. Kako naj podjetja sploh še dolgoročno načrtujejo in kako naj vodja ohrani zaupanje zaposlenih, ne da bi ustvarjal lažen občutek gotovosti? So v manjših okoljih, kot je Pomurje, zaradi manjšega manevrskega prostora potrebni predvsem večja previdnost ali več poguma in pripravljenosti na tveganje?

»Nobeno podjetje danes ob razvoju umetne inteligence in geopolitičnih pretresih ne more zares zanesljivo načrtovati več let vnaprej. Podjetja morajo razmišljati o strateških možnostih, ki jih imajo, in biti zadosti fleksibilna, da hitro spremenijo svojo strategijo, če spremembe v okolju to zahtevajo. Vodja pa lahko zaupanje ohrani le tako, da zaposlenim pove, da gotovosti ni, in jih vključi v iskanje odgovorov. Predstava vodje kot junaka iz akcijskega filma, ki sam reši svet, je preživeta.

Morda se sliši nenavadno, a manjša podjetja so lahko v takih razmerah celo v prednosti, ker jih omejitve silijo v večjo ustvarjalnost. Pomurje je to boleče izkusilo ob propadu Mure in drugih velikih podjetij, danes pa številna uspešna podjetja dokazujejo, da lahko prav prilagodljivost in drznost postaneta prednost.«

UI

Kot član žirije za izbor pomurskega podjetja leta, ki ga že nekaj let pripravljata Pomurska gospodarska zbornica in Vestnik, spremljate uspešna podjetja v regiji. Je njihova prednost predvsem v prilagodljivosti, načinu vodenja, pogumu za tveganje ali v čem drugem?

»Vse uspešne podjetniške zgodbe imajo eno skupno sestavino, to je kanček drznosti upati narediti nekaj več kot povprečna podjetja. Lepo je gledati vsa uspešna pomurska podjetja, katerih lastniki in voditelji imajo pogum poskusiti nekaj novega z željo po uspehu, ne s strahom pred neuspehom. Vedno znova dokazujejo, da lahko iz Pomurja osvajamo najzahtevnejša tuja tržišča.«

Avtomobilska industrija

Nova socialna bomba: Odelo zapira svoj obrat v Črešnjevcih

 

Če lahko umetna inteligenca v nekaj sekundah obdela več podatkov kot najboljši analitik, katera dela v finančni industriji bodo čez pet let videti povsem drugače – in kaj bo v takem svetu ostala človekova konkurenčna prednost?

»Številna dela v finančni industriji bodo čez nekaj let videti povsem drugače. Rutinska opravila in velik del priprave analiz bo prevzela umetna inteligenca, prve korake v tej smeri že delamo. Omogoča nam več in podrobnejše analize ter boljše podlage za odločanje. Zanimivo je, da v tem najbolj prosperirajo moji mladi sodelavci, ker imajo največjo afiniteto do dela z umetno inteligenco. To me zelo veseli. Konkurenčno prednost bodo imeli predvsem tisti, ki bodo znali postavljati prava vprašanja in z umetno inteligenco ustvarjati nekaj novega. To prinaša velike priložnosti, pa tudi tveganja neodgovorne uporabe.«

Profimedia

Kaj se bo zgodilo z mladimi, ki bodo v podjetja vstopali na delovna mesta, na katerih so se prejšnje generacije učile skozi rutinska opravila, ta pa bo prevzela umetna inteligenca? Kje bodo pridobili izkušnje?

»Rutinska opravila bodo vse bolj prevzemala orodja umetne inteligence, zato se bodo mladi morali učiti odgovorno in ustvarjalno delati z njimi. Učenje skozi rutino bo nadomestilo učenje z umetno inteligenco – pri tem pa imajo mladi prednost, saj jim bo tak način dela povsem samoumeven.«

27-letnik iz Pomurja

Najel vozilo, izključil GPS in izginil. Po dneh molka se sklicuje na rop

Slovenci smo tradicionalno raje varčevali kot vlagali. Se ta miselnost danes vendarle počasi spreminja?

»Naš odnos do vlaganja se spreminja, ampak zelo počasi. Optimizem pa vzbuja dejstvo, da se sedaj že precej več pogovarjamo o pomenu vlaganja.«

Zakaj lahko človek brez velikega premisleka kupi avtomobil za 40.000 evrov, pri naložbi nekaj tisoč evrov pa ga pogosto paralizira strah?

»Psihološko nas bolj boli izguba zneska kot nas razveseli pridobitev enakega zneska. Pri avtomobilu vemo natančno, kaj dobimo, čeprav kupimo nekaj, kar začne izgubljati vrednost takoj, ko ga pripeljemo domov v garažo.«

Profimedia

Če je šibka finančna pismenost pri nas predvsem posledica pomanjkanja znanja in ne odnosa do denarja, kdo lahko to najbolj učinkovito spremeni – družina, šola, država ali finančna industrija?

»Mislim, da je težava predvsem v pomanjkanju znanja. Do denarja imamo odgovoren odnos, sicer ne bi toliko varčevali, nimamo pa še razvite kulture vlaganja. Pri tem lahko največ naredita šola in država, saj lahko le šola zagotovi, da osnovna finančna znanja dosežejo vse mlade. Finančna industrija lahko pomaga, vendar bo vedno prisoten tudi očitek lastnega interesa.«

V Pomurju so dohodki nižji od slovenskega povprečja, prebivalstvo pa je najstarejše v državi. Kaj to pomeni za način varčevanja in vlaganja? Kako naj začetnik brez finančnega znanja sploh izbira med depozitom, obveznico, vzajemnim skladom, ETF in neposrednim nakupom delnic?

»Če imamo denar na banki, ki ni depozit, je z vidika donosa trenutno podobno, kot bi imeli denar doma v gotovini, edino ukrasti nam ga ne morejo. Depozit je denar, ki ga banki posodimo za nekaj časa in za to dobimo obresti. Denar na banki je za nas varen, ne moremo ga izgubiti, ker je do 100.000 evrov del jamstvene sheme.

Obveznica je podobno kot depozit, le da je v obliki vrednostnega papirja in ga kupimo prek borznega posrednika, vendar pazljivo, pri obveznici obstaja možnost izgube. Vzajemni sklad je sestavljen iz večjega števila delnic in/ali obveznic, kar ga dela manj tveganega kot neposreden nakup delnic. ETF je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Globalni ETF praviloma sledi izbranemu borznemu indeksu, zato ga pogosto uvrščamo med pasivne oziroma indeksne sklade. Takšni skladi sledijo gibanju vrednosti nekega borznega indeksa.

Noč čarovnic

"Se že veselite tujega praznika satana, krvi in smrti," sprašuje duhovnica

Depozit je primeren za vse tiste, ki nominalno ne želijo izgubiti niti evra pri varčevanju, vse druge oblike so bolj tvegane. Hkrati pa se morajo zavedati, da če imajo denar na banki in so obrestne mere nižje od inflacije, bodo zagotovo izgubili vrednost. Vzajemni skladi in ETF-i so primerni za vse, ki želijo dolgoročno vlagati in se ne aktivno ukvarjati z vlaganjem. Neposredno kupovanje delnic pa je primerno za posameznike, ki poznajo osnove investiranja in so se pripravljeni aktivno ukvarjati s tem.«

Kaj pa, ko se donosnost in trajnost znajdeta v nasprotju? Čemu mora upravljavec dati prednost – vrednotam ali interesu vlagatelja?

»Prepričanje, da je odgovorno investiranje v nasprotju z interesi vlagateljev, izhaja bolj iz populističnih kot strokovnih krogov. Kar je dolgoročno dobro za okolje in družbo, je praviloma dobro tudi za podjetja. Ne morem si zamisliti, da je mogoče dolgoročno uspešno upravljati premoženje brez upoštevanja okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganj.«

Aleš Cipot

Preden sploh začnemo govoriti o investiranju: koliko denarja bi moral imeti posameznik kot varnostno rezervo in kdaj se varčevanje lahko začne spreminjati v vlaganje?

»Neko splošno pravilo je, da naj ima posameznik toliko prihrankov, da lahko brez službe preživi nekaj mesecev. Posameznik lahko začne vlagati takoj, ko mu razmere dopuščajo, da mesečno nameni nekaj deset evrov za vlaganje v vzajemne sklade ali ETF.«

Črnci

Soboški podjetnik je kupil Meinlov grad. Kakšne načrte ima z njim?

Preden začnemo vlagati, potrebujemo tudi finančno rezervo. Kolikšna naj bo – in če našemu 35-letnemu bralcu s kreditom in družino nato ostane 100 ali 150 evrov na mesec, je to že dovolj za začetek vlaganja?

»Najprimernejša oblika za najinega bralca Vestnika je mesečno vlaganje v vzajemne sklade ali ETF. Popolna zmota je, da moraš za vlaganje imeti veliko denarja. Minimalni zneski za vlaganje v vzajemne sklade v Sloveniji so od 20 evrov. Glavni zaveznik vlagatelja je čas, zato je pomembno, da začnemo vlagati takoj, ko si to lahko privoščimo.«

UI

Kaj pa 55-letnik, ki doslej ni vlagal in ugotavlja, da samo državna pokojnina verjetno ne bo zagotavljala življenjskega standarda, ki ga je vajen. Je pri 55 letih za začetek investiranja že pozno?

»Nikakor ni prepozno. Ključno je, kdaj bo ta denar potreboval. Pri delniških skladih je priporočeno minimalno obdobje praviloma pet let, pri dolgoročnem vlaganju pa velja: daljši ko je časovni horizont, bolje je.«

Gospodarstvo

(Kavč #92): Z Mitjo Horvatom o prihodnosti BTC, od kulinarike do stanovanj

Postaviva vprašanje nekoliko provokativno: zakaj bi 25-letnik danes izbral aktivno upravljani vzajemni sklad namesto poceni globalnega ETF?

»Oboje je lahko za 25-letnika dobra izbira. Preden pa sprejme kakršno koli investicijsko odločitev, mora narediti malo domače naloge. Odgovoriti si mora na vprašanje, kakšen investicijski produkt želi. Pri globalnem ETF sprejme sestavo izbranega indeksa in je prepuščen gibanju trga. Aktivno upravljani sklad pa skuša z izbiro naložb ustvariti višji donos oziroma bolje obvladovati tveganja, kar pride do izraza pri padcu tečajev. Seveda lahko doseže tudi slabši rezultat od pasivnega sklada, zato mora vlagatelj vedeti, kaj od posameznega produkta pričakuje.«

Shutterstock

Veliko ljudi z vlaganjem odlaša, ker čakajo na »pravi trenutek«, drugi pa želijo zaslužiti prehitro. Katere so največje napake začetnikov?

»Čakanje na pravi trenutek je ena najpogostejših napak. Običajno ga prepoznamo šele, ko je že mimo. Druga so nerealna pričakovanja: višja pričakovana donosnost vedno pomeni tudi večje tveganje. Zato v zelo tvegane naložbe ne smemo usmeriti dela prihrankov, ki si ga ne moremo privoščiti izgubiti. Če sami ne znamo tega oceniti, je najboljše, da se o tem pogovorimo z zaupanja vrednim finančnim svetovalcem.«

Izbor

Foto: Znana so najboljša pomurska podjetja leta 2025

Pomurci smo tradicionalno precej navezani na hišo, zemljo, nepremičnine in prihranke na banki. Ali pri odnosu do denarja in investiranja opažate regionalne razlike – in je lahko tudi prevelika nakopičenost premoženja v nepremičninah tveganje?

»Ta zakonitost velja tako za nas Pomurce kot za vse druge regije. Vsaka prevelika koncentracija je nepotrebno tveganje pri vlagateljih, kar velja tako za običajne kot za profesionalne vlagatelje. Pri nepremičninah je dodatna težava likvidnost. Če denar potrebujemo hitro, nepremičnine ne moremo prodati le delno, nujna prodaja pa lahko pomeni tudi nižjo ceno. Pri vlaganju v vzajemne sklade dobimo denar izplačan v nekaj dneh in izplačamo lahko toliko, kolikor v danem trenutku potrebujemo.«

Profimedia

Od marca 2026 lahko Slovenci uporabljamo individualne naložbene račune (INR), namenjene dolgoročnemu vlaganju z ugodnejšo davčno obravnavo. Komu se INR po vašem najbolj izplača – in ali lahko res spremeni naše varčevalne navade?

»INR je smiseln predvsem za tiste, ki želijo dolgoročno vlagati, njegova glavna prednost pa je ugodnejša davčna obravnava. Pred odprtjem je treba preveriti stroške vodenja in možnosti investiranja. Sam po sebi naših varčevalnih navad še ne bo spremenil, je pa pomemben prvi korak. Če bi bil enostavnejši in bi ponujal več spodbud, bi lahko pritegnil tudi ljudi, ki doslej niso vlagali – denimo z dodatnimi ugodnostmi za mlade, ki varčujejo za rešitev stanovanjskega vprašanja.«

Avtomobilska industrija

Nova socialna bomba: Odelo zapira svoj obrat v Črešnjevcih

Država želi s finančnim opismenjevanjem mladim dati znanje za boljše finančne odločitve. Toda koliko lahko finančna pismenost v resnici izboljša finančno varnost posameznika, če so njegove možnosti za varčevanje in vlaganje zaradi nizkih dohodkov zelo omejene? Lahko pomaga zmanjševati socialne razlike ali največ koristi tistim, ki že imajo nekaj finančnega presežka?

»Bil bi vesel, če bi s finančno pismenostjo lahko odpravili velike socialne razlike. Na žalost to ni mogoče. Finančna pismenost pa lahko pripomore, da ljudje, ki imajo nizke dohodke, prihranijo nekaj denarja, če pa si lahko privoščijo vsaj nekaj malega vlaganja, tudi privarčujejo več, kot bi drugače. Redno vlaganje nizkih zneskov lahko na dolgi rok vodi do večjih privarčevanih zneskov, kot si predstavljamo.«

Profimedia

Mladi danes do finančnih nasvetov pogosto pridejo prek tiktoka, youtuba in influencerjev, kjer se mešajo kakovostne informacije, kriptovalute, obljube o hitrih zaslužkih in prikrito oglaševanje. Kako naj 20-letnik sploh prepozna, komu lahko zaupa?

»Zaradi poplave informacij in finančnih nasvetov mladim, in ne samo njim, ni enostavno ločiti kvalitetnih od zavajajočih nasvetov. Pri konkretnih naložbenih nasvetih so najvarnejši vir regulirane finančne institucije in usposobljeni finančni strokovnjaki. Zanesljiv opozorilni znak za previdnost pa so obljube o visokih donosih in 'edinstvenih priložnostih' – vlaganje je dolgoročno povečevanje prihrankov, ne zaslužek čez noč.«

Novice

Dinozavrska sobota, knjiga o vztrajanju in ljubezni

Nenavadno veliko vlagate v lastno izobraževanje. Kaj danes veste o učenju, česar pri petindvajsetih letih niste?

»Pri petindvajsetih sem mislil, da se lahko stvari naučim, sedaj pa vem, da je učenje res vseživljenjski projekt.«

Koga bi danes raje zaposlili: človeka z izjemnim strokovnim znanjem ali človeka, ki se zna izjemno hitro učiti?

»V idealnem primeru človeka z izjemnim strokovnim znanjem, ki se je sposoben hitro učiti (smeh). Mislim pa, da je že sedaj ena izmed ključnih kompetenc ta, da imamo sposobnost hitrega učenja novih stvari. Brez te sposobnosti lahko človek z izjemnim strokovnim znanjem postane človek z izjemnim znanjem, a tega zaradi zastarelosti več ne more uporabljati.«

Profimedia

Veliko vlagate v aktivnosti tudi zunaj poklicnega okolja – v prostem času kolesarite, smučate in se učite tujih jezikov. Je to za vas predvsem odmik od dela ali tudi način, kako ohranjate radovednost, disciplino in pripravljenost na nove izzive?

»Želel bi si, da je te discipline več (smeh). Od nekdaj me je zanimalo veliko stvari. Zdi se mi pomembno, da imamo ljudje še kaj več od poklicnega okolja in ohranjamo intelektualno radovednost. Kolesarjenje, smučanje in druge dejavnosti so zame protiutež delu, hkrati pa verjamem, da se moramo nenehno učiti. Če se želiš razvijati in svoje delo opravljati dobro, drugo brez drugega ne gre.«

Trimlini

Tovarna groze: »Vsak dan smo hodili, pa nismo zaznali nič sumljivega«

Poklicna pot vas je odpeljala v Ljubljano in mednarodni poslovni svet, vendar se na Goričko redno vračate in zase pravite, da ste ponosen Prekmurec. Kaj vam danes pomeni vrnitev domov in ali Pomurje gledate drugače kot takrat, ko ste iz njega odhajali?

»Zadnjič mi je nekdo dejal, da živim že bistveno dlje časa v Ljubljani, kot sem živel v Bodoncih. Nikoli nisem o tem razmišljal, ker je zame Prekmurje še vedno dom, ne glede na to, da praktično od konca srednje šole več ne živim tukaj. Ko sem po srednji šoli šel iz Prekmurja, sem šel zaradi priložnosti, ki jih tukaj nisem videl. Sedaj, ko se vračam, pa se vračam zato, ker so tukaj stvari, ki so vredne več kot karierne priložnosti.«