Kam je izginil virus? To je najpogostejše sarkastično vprašanje prebivalcev Slovenije, ki so jim ukrepi za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom v zadnjih dveh letih mešali štrene v vsakdanjem življenju, odločitve politikov in drugih odločevalcev pa pile živce. Priznajmo, saj so vsem kdaj pa kdaj. Ampak koronavirusno bolezen je v zadnjem obdobju na naslovnicah medijev zamenjala vojna, ki že več kot dvajset dni besni po Ukrajini, uničuje mesta, prebivalce pa preganja iz njihovih krajev in domovanj. Toda virus ni izginil, v začetku tedna je bilo potrjenih največ okužb v zadnjem mesecu, nekaj čez štiri tisoč.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mladinci Mure izgubili derbi za naslov prvaka v Ljudskem vrtu
Na najpomembnejši tekmi sezone 1. slovenske mladinske nogometne lige je vodilni Maribor zasluženo premagal Muro s 3 : 0 in si s tem tri kroge pred koncem praktično zagotovil naslov prvaka. Mura ostaja druga.
Razlogov za porast je po besedah Mateje Logar, vodje strokovne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje, več. Od sproščanja ukrepov, bolj kužne različice omikrona BA2 do nizkih temperatur, ki omogočajo dobro širjenje virusa. Napovedala je, da se bo večina ljudi prej ali slej okužila, a v bolnišnicah zaradi cepljenosti ali predhodne okužbe ne pričakujejo povečanega sprejema obolelih. Pred petimi dnevi sta minili dve leti od razglasitve epidemije novega koronavirusa v Sloveniji, v ponedeljek pa dve leti od prve smrti osebe s potrjeno okužbo. Mineva tudi slab mesec od takrat, ko je slovenska vlada odločila, da pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani) potrebujemo le še za peščico dejavnosti. In predvsem zato, ker nihče več ne benti nad ukrepi, je covid-19 precej manj prisoten v pogovorih. Mesto zanj je ostalo v medijskih vesteh o dnevno potrjenih primerih in svarilih pred šestim valom.
Zadnji dve leti smo se spomladi veselili sprememb takrat veljavnih odlokov in višjih temperatur, saj te virusu naj ne bi ustrezale. Kaj pa nas čaka to pomlad? Iz Kitajske prihajajo novice o ustavitvi javnega življenja v več mestih in zaprtju šol. V tej veliki državi so pred dnevi našteli slabih 3400 primerov, kar je največ v zadnjih 730 dneh. Tam velja ničelna toleranca do virusa in ukrepi začnejo veljati nemudoma po porastu števila dnevnih primerov. Ampak opozorila prihajajo že tudi iz naše soseščine, Avstrije in Nemčije.
Kaj si torej lahko obetamo? Še je živ spomin na lanske velikonočne praznike, ko je bilo gibanje omejeno na statistične regije, na prostem smo nosili maske, javno življenje pa je bilo enajst dni ustavljeno. Letos podobnega scenarija ne pričakuje skorajda nihče, v nedeljo po veliki noči bodo namreč volitve.