Predlog novega zakona o šolski prehrani predvideva brezplačna kosila in 50-odstotno subvencionirane malice za vse učence in dijake. Sredstva bi zagotovili iz državnega proračuna. Učenci in dijaki bi bili do brezplačnih kosil in subvencioniranih malic upravičeni vsak dan prisotnosti pri pouku oz. drugih obveznih vsebinah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku2. SNL: "Žuti" popuščajo - v Slovenski Bistrici drugi zaporedni poraz
Beltinčani so si v 27. krogu druge lige otežili boj za drugo mesto, saj so v Slovenski Bistrici doživeli že drugi zaporedni poraz. Gostitelji so slavili z 1 : 0, edini gol je padel v 52. minuti. Gorica in Primorje morata še odigrati medsebojno tekmo, v primeru remija ali zmage Ajdovcev pa bi "žuti" padli že na četrto mesto. Bi se pa ob takšnem razpletu, še posebej remiju, najbolj smejalo vodilni Nafti.
Cilj zakona je po navedbah poslancev SDS omogočiti vsem šolajočim, da užijejo najmanj en zdrav obrok dnevno, saj je šolska prehrana osnovana na smernicah zdravega prehranjevanja. Zakon ob tem izenačuje pravice zaposlenih, ki jim delodajalec plačuje dnevno malico, s šolajočimi. Zakon bo po njihovih besedah prav tako popolnoma odpravil administriranje, saj bo šolajoči malice in kosila deležen samodejno.
Ob tem pojasnjujejo, da se iz državnega proračuna za subvencije prehrane šolarjev letno nameni 46 milijonov evrov sredstev. Ob ceni malice v višini 0,9 evra in kosila 3,5 evra bi ob polnem subvencioniranju kosila in polovičnem subvencioniranju malic država za prehrano šolarjev letno dodatno namenila nekaj manj kot 142 milijonov evrov.
Ker vsi osnovnošolci niso naročeni na oba obroka in ob upoštevanju običajne sezonske odsotnosti dijakov zaradi sezonskih bolezni poudarjajo, da bo vsota dejansko manjša.
Poleg tega so v SDS vložili v zakonodajni postopek predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Z njim bi uvedli univerzalni otroški dodatek, ki ne bi bil več vezan na dohodke in premoženje družine. Na voljo bi bil vsem družinam enako ne glede na dohodkovni položaj in premoženjsko stanje. Preko univerzalnega otroškega dodatka bi po mnenju predlagateljev uresničili načelo enakosti in udejanjili postopno ločitev družinske politike od socialne.
Premoženje je po njihovih navedbah rezultat preteklih dohodkov bodisi sedanjega bodisi preteklih lastnikov. Če je premoženje podedovano ali kako drugače legalno pridobljeno, so bili ob tem plačani tudi predpisani davki. Če premoženje prinaša prihodek, se ta že všteva med dohodke družine, ki se upoštevajo pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev. Upoštevanje premoženja pri odmeri otroškega dodatka postavlja družine, ki so del preteklih prihodkov prihranile in jih vložile v ustvarjanje lastne socialne varnosti, v slabši položaj od družin ob enakih dohodkih, ki so te vse porabile sproti.