Na ta veseli dan kulture, 3. decembra, ko zaznamujemo dan rojstva našega največjega poeta Franceta Prešerna, kulturne ustanove po Sloveniji odprejo svoja vrata in ponudijo brezplačna doživetja. V tej akciji že od začetka sodeluje tudi gornjeradgonski muzej Špital, ki je letos na pobudo ustvarjalnega društva Art klub 7 v svoj program uvrstil še dobrodelno dražbo umetniških del. Prva tovrstna dražba v Gornji Radgoni je plod dela Jana Majstorovića, Urške Fridau in Aleksandre Fekonja iz Art kluba 7 ter Katje Bajec iz zavoda Kultprotur ob podpori še nekaterih drugih posameznikov. Na tihi dražbi, ki je potekala od prejšnjega torka, so bila dela 25 umetnikov iz širše regije in z obeh strani meje, s tem namenom so oblikovali tudi katalog.
Maja Hajdinjak
Dobrodelna dražba umetniških del v Špitalu, 2023.
Sodelovali so Saša Bezjak, Vidka Borko, Zdravko Dolinšek, Aleksandra Fekonja, Špela Fridau, Urška Fridau, Linda Ganglbauer, Matjaž Geder, Nana Irgolič, Robert Jurak, Vesna Kitthiya, Klaudia Kolarič, Albina Kragelj, Danila Krpič, Jan Majstorović, Tatjana Mijatović, Gregor Purgaj, Bine Šedivy, Dana Štrucelj, Metka Tropenauer, Primož Vrbančič, Marina Vuk, Ivica Vukan, Anna Zadra in Eva Žula. Namen dražbe je bil zbrati sredstva za obdarovanje otrok iz socialno šibkejših družin z območja gornjeradgonske upravne enote. Poleg dobrodelnega namena, ki je bil na prvem mestu, je bila dražba tudi svojevrsten eksperiment odnosa med umetniško in drugimi družbenimi sferami: kako zelo zna umetnost sodelovati denimo s poslovnimi in gospodarskimi panogami, koliko je od njih oddaljena in v kolikšni meri med njimi tečeta dialog in medsebojno bogatenje.
Maja Hajdinjak
Dobrodelna dražba umetniških del v Špitalu, 2023.
Na koncu so bila prodana štiri umetniška dela. Za dobrodelne namene je bilo zbranih 365 evrov, ki bodo do otrok prišli s pomočjo območne enote Rdečega križa Slovenije, druga polovica zbranega zneska pa je bila namenjena avtorjem prodanih del z namenom, da se tudi njim naklonita priznanje ter zahvala za delo in prispevek k soustvarjanju skupnosti. »Dražba je bila organizirana z namenom, da umetnost približamo ljudem, saj na odprtja razstav hodimo več ali manj le umetniki. Želimo si, da je umetnost dostopna, ne pa zaprta v muzejih in galerijah. Iz tega eksperimenta in današnjega druženja želimo razvijati nadaljnji kritični diskurz o možnostih izpostavljanja in ohranjanja kakovostnega odnosa med umetnostjo ter drugimi področji družbe. Želimo si, da bi bila umetnost bolj potrebna širši javnosti, kot je zdaj,« je dejala Aleksandra Fekonja, ki je za konec izrazila željo, da bi prireditev postala tradicionalna.
