Pomemben gradnik varnosti pri oskrbi z živili je zaupanje med dobavitelji in kupci, predvsem pa je to pomembno, kadar gre za živila, ki so namenjena pripravi hrane za bolnike. Kajti ta pomembno podpira zdravljenje ali je celo njegov del. Kuhinja Splošne bolnišnice Murska Sobota na mesec prevzame v povprečju 25 ton živil oziroma prehranskih izdelkov, ki jih naročajo pri petindvajsetih dobaviteljih. Četrtina jih je iz uvoza, kar 75-odstotni delež pa tvorijo živila slovenskega porekla, precej teh je od lokalnih dobaviteljev iz Pomurja. »To se nam zdi zelo pomembno, saj našim dobaviteljem lahko še najbolj zaupamo. Ob tem je treba poudariti, da imamo v našem lokalnem okolju zelo dobre pridelovalce hrane,« pove Marjan Maček, pomočnik direktorja bolnišnice za poslovne zadeve. Bolnišnica odkupuje od lokalnih pridelovalcev sadje in zelenjavo, krompir, jajca in vse testenine ter še nekatera druga živila.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Lani je bolnišnica objavila tudi razpis za pridobitev dobaviteljev ekoloških živil za štiri leta, saj mora po uredbi o zelenem javnem naročanju uvesti 15-odstotni delež ekoloških živil, ob tem pa mora imeti še 20 odstotkov živil iz shem kakovosti, torej iz integrirane pridelave, z geografsko označbo in z znakom Izbrana kakovost Slovenija. »Z razpisom smo uspeli, vendar je v praksi drugače, saj naročenih živil ne moremo vedno dobiti. Običajno mi dobavitelji sporočajo, da jih nimajo v zalogi in da jih ni mogoče dobiti na trgu, kajti slovenski ponudniki vsem potrebam ne morejo zadostiti,« pove Renata Pleh, vodja službe bolnišnične prehrane in dietoterapije. Ker pa morajo uredbi zadostiti, sprejmejo pač ekološka živila iz uvoza.
Težava tudi, da ni zalog
Splošna bolnišnica Murska Sobota bo letos namenila za nakup vseh živil, ki jih potrebuje za pripravo hrane za bolnike in zaposlene, približno 580 tisoč evrov. To je štiri odstotke vseh izdatkov za materialne stroške. Ta strošek bo letos višji v primerjavi z letom prej, ko je znašal 534 tisoč evrov, zaradi draženja prehranskih artiklov, dodatni strošek v višini 75 tisoč evrov na leto pa prinaša še ekološka zaveza. »Žal nam plačnik zdravstvenih storitev teh dvigov ne priznava v ceni zdravstvenih storitev. To pomeni, da bomo morali prihranke najti drugod,« poudari pomočnik direktorja bolnišnice.
Zaradi draženja živil na trgu tudi bolnišnični dobavitelji zahtevajo priznanje višjih odkupnih cen in grozijo s prekinitvijo dobave, ker da z obstoječimi ustvarjajo izgubo. Prve zahteve po dvigu cen, ki so jih dobavitelji utemeljevali z rastjo inflacije, je bolnišnica zavračala, po izbruhu vojne februarja v Ukrajini in posledicah, ki jih ta prinaša pri oskrbi s prehranskimi izdelki, pa so to vzeli kot upravičen razlog za priznanje dviga cen. »Ker nismo vedeli, kako se v tej situaciji lotiti zadeve, smo pridobili mnenje ministrstva za javno upravo,« je povedala Plehova. Cen namreč po pogodbi ni mogoče spreminjati do konca pogodbenega obdobja.
Prva možnost za odstopanje od tega je tako imenovano odpiranje konkurence, kar pomeni, da pri konkurenčnih ponudnikih zberejo ponudbe in na osnovi teh ugotovijo najugodnejšega. Po tej poti so se cene bolnišničnim dobaviteljem, ki pa so v glavnem ostali isti, dvignile za 15 do 44 odstotkov. Druga možnost za priznanje višjih cen je, da ponudnik natančno utemelji, zakaj je prišlo do razlike v ceni, in s tem upraviči dvig cene. Na ta način so v bolnišnici priznali višje cene za moko in izdelke iz moke, s tem da je na tak način dopusten samo 30-odstotni dvig.
Trije dobavitelji so pogodbe razdrli in je bolnišnica morala objaviti nov razpis. Toda že septembra pričakujejo nov val podražitev, sta opozorila sogovornika, zato se tudi aneksi k pogodbam z dobavitelji glede spreminjanja cen sklepajo na krajši rok oziroma samo do konca oktobra. Ob rasti cen je težava tudi to, da ni zalog. Skladišča imamo prazna, nam večkrat rečejo dobavitelji, pove Renata Pleh. V zadnjem času najbolj primanjkujejo oreščki in suho ter vloženo sadje.
»To niso gostinski obroki«
V bolnišnični kuhinji dnevno pripravijo od 1200 do 1300 obrokov na dan, od tega 250 do 300 obrokov za zaposlene. »To niso gostinski obroki. Dnevno imamo dvajset različnih jedilnikov za bolnike,« poudari vodja bolnišnične prehrane. Živila naročajo za naslednji dan, a kmalu po oddaji naročila sledijo klici dobaviteljev, česa vse ne morejo dostaviti oziroma kdaj bi to lahko storili. Zato morajo v kuhinji večkrat spreminjati jedilnike in jih prilagajati glede na sestavine, ki jih imajo na voljo.
Kljub pritiskom dobaviteljev za višanje cen in težavam, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja posameznih živil, od strokovnih pogojev in standardov kakovosti, kar je opredeljeno že v naročilu, ne odstopajo, pove Plehova. »Če imamo navedeno, da jabolko ne sme biti nagnito, potem od tega ne odstopamo. Nadomestimo ga pač z drugo vrsto sadeža, ki je kakovostnejši.« Sprejemajo samo najboljše surovine, kar jim uspe z lastno in sprotno kontrolo, ob tem pa imajo še neposreden stik z dobavitelji. Takšno kakovost bodo zagotavljali še naprej, ne glede na to, kaj se bo še dogajalo na trgu, podčrta Marjan Maček. Renata Pleh pa doda: »Za naše bolnike se res trudimo, tako s pripravo hrane kot sestavo jedilnikov.«
Četudi se vsa postrežena hrana ne poje, to še ne pomeni, da je bil obrok slab, še pove vodja prehrane. »V ozadju je treba videti človeka, ki je bolan in nima apetita, ter upoštevati, da je hrana postrežena drugače kot za domačo mizo. Zato razumem bolnika, ki ne more pojesti obroka, me pa boli, ko hrana postane odpadek.« Dnevno gre v odpad 180 kilogramov hrane, pri čemer je zajet tudi odpadek, ki nastaja pri njeni pripravi.
Zelo zadovoljni
V Splošni bolnišnici Murska Sobota vsaki dve leti spremljajo v okviru kazalnika kakovosti tudi zadovoljstvo bolnikov s prehrano. Z anketo, ki so jo izvedli lani, je bilo vprašanih 78 bolnikov, odgovarjali pa so na vprašanja o pestrosti živil, času postrežbe in toplote obroka, ali dobijo dovolj tekočine. In tudi, ali so seznanjeni s svojo dietoterapijo in kako. 84 odstotkov vprašanih je izbor prehrane opredelilo kot zelo pester, 93 odstotkov pa je prehransko oskrbo ocenilo s štiri ali pet. Manj zadovoljni so bili bolniki, ki so imeli zelo stroge diete, torej z manj maščobami ali soljo.
Ustrežejo željam
Prehranske navade se v zadnjem času hitro spremenile, tako tudi pri bolnikih v bolnišnici. Vedno več je vegetarijancev in v zadnjem času veganov ter presnojedcev. Bolniki lahko vplivajo na svojo prehrano iz osebnih, etičnih ali verskih prepričanj, vendar le v okviru dietoterapije, ki jo imajo predpisano. To pomeni, da bolnik, ki je na primer na zdravljenju zaradi napada žolčnika, ne more imeti makrobiotične prehrane. V drugih primerih glede prehrane ustrežejo njihovim željam.
