"V sončnih popoldnevih, ki smo jih deležni v zadnjih dneh, so harlekinske polonice v številnih krajih zasedle marsikatero hišo, omet svetle barve, okenski okvir ali špranje hiš, predvsem na južni in jugozahodni strani," so zapisali pri Agenciji Republike Slovenije za okolje. Gre za azijske polonice, ki jih uvrščamo med invazivne vrste. Prezimujejo kot odrasle živali in zato v tem času iščejo primerno zavetje, pri tem pa se zbirajo v velikem številu. "Razmnožitev je po vsej verjetnosti posledica uporabe harlekinske polonice v rastlinjakih za biološko kontrolo uši. Nato so ušle iz rastlinjakov ter verjetno s sadjem in zelenjavo prišle v Evropo," pojasnjujejo pri Arso in dodajajo, da kljub temu, da so požrešne in izločajo smrdljiv izloček, v hiši ne naredijo škode, ampak želijo zgolj prezimiti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Člani PGD Suhi Vrh navdušili s ponudbo hrane na slovenskem vikendu v Biogradu na moru
V enem popoldnevu so spekli okoli 300 langašev in namazali približno 500 kruhov.
Potencialno so škodljive v sadjarstvu in vinogradništvu, saj polonice, ki se zadržujejo na grozdih in sadežih, lahko stisnemo skupaj s plodovi, pri čemer alkaloidi v njihovih obrambnih izločkih pokvarijo okus. Mnogo večja težava pa lahko postane vpliv na avtohtono favno. "Ker so zelo požrešne in odžirajo hrano avtohtonim polonicam, s tem manjšajo populacijo slednjih. Jajčec ne odležejo v notranjosti hiš, ampak spomladi zunaj, na drevju in rastlinah z ušmi. Harlekinke plenijo tudi ličinke drugih pikapolonic in tako zmanjšujejo njihovo število," pojasnjujejo.
Naravnih sovražnikov ta azijska vrsta skoraj nima, če pa jih že kdo napade, se branijo z izločanjem smrdljivega izločka. Dobro so prilagojene na preživetje pri nižjih temperaturah, prilagodile so se na prezimovanje v človeških bivališčih, v velikem številu oblikujejo gručo. Ob previsoki temperaturi preidejo v stanje mirovanja, zato v okolju, kjer je visoka stalna temperatura zraka, ne preživijo.