Vodjo poslanske skupine stranke DeSUS Franca Juršo (66) bi danes že lahko označili za starosto slovenske politike, tako na državni kot lokalni ravni. Z njim smo se pogovarjali pred januarskim volilnim kongresom stranke, ki bi lahko vplival tudi na razmere v manjšinski vladi Marjana Šarca. Za predsedniški položaj se potegujejo trije kandidati, zanimiv pa je predvsem boj med sedanjim predsednikom Karlom Erjavcem in kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec, ki vodi za pomursko regijo izjemno pomemben resor, hkrati je deležna obtožb na račun dela pri projektu SRIPT, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti pri zaračunavanju stroškov, nekateri dokumenti pa naj bi bili celo ponarejeni.
Koga podpirajo pomurski odbori DeSUS v tekmi za predsednika stranke?
»Na to težko odgovorim, ker gre za tajne volitve. Vsak delegat bo na kongresu dal glas za svojega kandidata. Verjetno so se o nekaterih stvareh dogovorili znotraj občinskih in pokrajinskih odborov, a informacij o tem nimam.«
Koga vi osebno podpirate?
»Podprl bom tistega kandidata, ki bo pokazal, da ima dober program vodenja stranke. Kandidata bosta morala pokazati tudi najožjo ekipo, s katero bosta delala v stranki.«
To ste zdaj odgovorili zelo diplomatsko. Torej v tem trenutku ne morete povedati, ali podpirate dosedanjega predsednika?
»Kot rečeno, na samem kongresu bom videl, kakšen program vodenja in ekipo ima kateri od kandidatov, na podlagi tega se bom tudi odločil.«
V stranki ste zagovorniki odstotnega usklajevanja pokojnin, vendar ste kljub temu podprli usklajevanje v nominalnem znesku 6,5 evra.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Amandmaji za investicije v Pomurju gladko zavrnjeni: Kako so glasovali pomurski poslanci?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ob tem pa je bilo s strani opozicije vloženih več amandmajev, ki so se nanašali na projekte v Pomurju.
»Edino pravilno je, da se pokojnine usklajujejo tako, kot so se doslej, na koncu pa smo omenjeni način usklajevanja podprli zato, ker drugače usklajevanja sploh ne bi bilo. Šlo je tudi za nekatere druge zadeve, ki so bile povezane s stotimi milijoni evrov v javnem sektorju. Res smo torej zagovorniki usklajevanja v odstotkih, kar se bo tudi zgodilo, če se bodo pokojnine usklajevale v naslednjem letu, kajti državni svet je vložil identičen predlog zakona, kakršnega smo sami predlagali, to bomo ponovno obravnavali v državnem zboru. Po informacijah, s katerimi razpolagam, bomo za to tudi dobili večinsko podporo.«
Predlog, ki je na koncu prevladal, so pripravili v Stranki Alenke Bratušek, v kateri že dlje časa nagovarjajo isto volilno telo – upokojence. Je DeSUS še vedno prvi zastopnik interesov upokojencev v državnem zboru?
»V preteklosti sem tudi sam govoril o upokojenskem volilnem telesu, a teh besed ne uporabljam več, ker so nekateri to obrnili in mi šteli za slabo. Upokojencev je v Sloveniji 620 tisoč, to je veliko volilno telo, so tudi tisti državljani, ki redno hodijo na volitve, zato jih nagovarjajo vse politične stranke. Seveda upokojenci ne volijo samo DeSUS, saj bi imel v tem primeru ta absolutno oblast v državi, bi pa lahko v tem primeru zagotovili bistveno boljše pokojnine, kot jih imajo sedaj.«
S prenehanjem sodelovanja Levice je vlada postala manjšinska v pravem pomenu besede. Bo lahko po vašem mnenju pripeljala mandat do konca?
»Vlada je bila že prej manjšinska, s tem da je na nekaterih področjih sodelovala z Levico. Moram povedati, da je bilo to sodelovanje zelo naporno. Že takrat je bilo težko predvideti, ali bo tej manjšinski vladi uspelo izpeljati mandat, še vedno je tako.«
Pri pridobivanju podpore za zakonodajne predloge so zdaj v državnem zboru ključni glasovi Slovenske nacionalne stranke. Vas osebno to moti?
»Poglejte, poslanska skupina stranke SNS je podprla proračuna za leti 2020 in 2021, prav tako je na neki način sodelovala pri potrjevanju ministrice brez resorja iz Stranke Alenke Bratušek. Vprašanje je, pri katerih projektih bo še sodelovala. Osebno me to ne moti, s poslanci te stranke dobro sodelujem in lahko povem, da so 'fajn možje'.«
Vaš poslanec Robert Polnar ravno v primeru potrjevanja Angelike Mlinar, ki ste ga omenili, ni glasoval enako kot preostali člani vaše poslanske skupine. Vi ste že napovedali, da ste blizu razhoda z njim. To bo še en glas manj za koalicijo.
»V tem trenutku lahko povemo, da koalicija nima 43 glasov, temveč jih ima 42. Kljub temu da je v preteklosti glasoval enako kot drugi v naši poslanski skupini, se je v dveh ključnih primerih poslanec Polnar odločil drugače. To seveda ni bilo stališče poslanske skupine, temveč njegovo osebno stališče, ki ga je kot takega tudi izrazil. Nismo pa zadovoljni z njegovim odnosom do poslanskih kolegov znotraj poslanske skupine. O prihodnjem sodelovanju se bomo z njim še pogovarjali, takrat bomo videli, ali lahko še naprej hodimo po skupni poti.«
Bi bila vaša stranka pripravljena sodelovati tudi v drugačni vladi, recimo pod vodstvom SDS?
»Imamo jasno stališče stranke in poslanske skupine, da želimo v tem trenutku sodelovati v obstoječi koaliciji. O tem, da bi delovali v drugi koaliciji, se sploh nismo pogovarjali. Prav tako je naše stališče, da z morebitno desnosredinsko koalicijo ne bomo sodelovali. Tako je bilo odločeno tudi ob oblikovanju obstoječe koalicije.«
Predsednik vlade je povedal, da do vašega kongresa ne bo ničesar ukrenil v zvezi z obtožbami zoper ministrico Pivec. Bi moral po vašem mnenju že ukrepati?
»To je v prvi vrsti vprašanje za predsednika vlade, njegova odločitev pa je pač takšna, kot je. Je pa res, da je postavil nizki prag tolerance, kar pomeni, da je takoj reševal nekatere povsem banalne zadeve, kot je bila afera s sendvičem, zato je vprašanje, kako bi moral sedaj ravnati. V vsakem primeru bi moral temeljito prebrati poročilo, ki so ga pripravili na ministrstvu za gospodarstvo, in se na osnovi tega odločiti.«
Se bo moral poraženec predsedniške bitke posloviti od ministrskega položaja?
»To je zelo težko vprašanje. Verjetno pa bo v prihodnje zelo težko sodelovanje med tema kandidatoma, verjetno bo eden od njiju moral odstopiti.«
Kaj bi pomenil v tem trenutku odhod kmetijske ministrice za pomursko kmetijstvo, tudi z vidika črpanja evropskih sredstev?
»Nič pomembnega, resor bo vodil nekdo drug, ki bo imel ustrezne kompetence. Na proces črpanja sredstev to ne bo vplivalo. Ministri se pač menjujejo, delo pa mora neovirano teči naprej, saj tudi minister ni sam, temveč ima na ministrstvu ogromno sodelavcev, ki skrbijo za izvajanje programa ministrstva.«
Poslanci morate kmalu tudi uresničiti odločitev ustavnega sodišča v zvezi z volilnim sistemom. Katera rešitev bi bila po vašem mnenju ustreznejša za Pomurje – sprememba mej volilnih okrajev ali njihova ukinitev in uvedba preferenčnega glasu?
»V stranki zagovarjamo spremembo mej volilnih okrajev, ne podpiramo pa uvedbe preferenčnega glasu. Z gotovostjo lahko trdim, da bi bila pri preoblikovanju volilnega sistema po tem drugem predlogu na listah veliko večja koncentracija kadrov iz večjih krajev. V nekaterih strankah bi na prva mesta postavili kandidate iz drugih okolij, recimo v Pomurju bi kandidirali kandidati iz Ljubljane in podobno. To pomeni, da bi lahko močno prišel do izraza 'kadrovski centralizem'.«
Bi bile po vašem mnenju v tem primeru liste polne raznih znanih oseb iz športa ali estrade?
»Seveda bi se lahko zgodilo tudi to. To najbolj ustreza tistim strankam, ki nimajo vzpostavljenega strankarskega sistema na vseh ravneh.«
Koliko ste stari?
»Že kar precej.«
Koliko mandatov ste že poslanec v državnem zboru?
»To je moj četrti mandat.«
Ste tudi nekdanji župan Občine Ljutomer. Kako gledate na razvoj občine pod vodstvom sedanje županje, ki vas je na tem položaju nadomestila?
»Pričakoval sem bistveno več, kot je bilo narejenega. S tem, kar vidim, nisem najbolj zadovoljen. Občina v tem trenutku nima možnosti za nove investicije. Nimamo prostora za poslovno cono. Tisto, ki smo jo imeli, smo namenili za kmetijsko dejavnost, to se nam lahko tudi maščuje, če bi se pojavil kdo, ki bi želel investirati v Ljutomeru. Več pozornosti bi morali posvečati tudi razvoju infrastrukture, pri tem mislim predvsem na lokalne ceste, ki so v več primerih v slabem stanju. Pričakovanja so seveda na vseh ravneh, če pa bi ocenil v celoti, se druge primerljive občine, kot so Gornja Radgona, Lendava in Murska Sobota, hitreje razvijajo od ljutomerske.«
Kako komentirate spor okoli pomurskega vodovoda, ki ga je imela ljutomerska občina z drugimi občinami na desnem bregu Mure?
»Takšne zadeve se morajo reševati z dogovorom, sam bi jih tako reševal. Mora priti do razprave in na tej osnovi je treba zadeve tudi urediti. Nisem privrženec reševanja sporov na sodiščih, tega nisem počel niti takrat, ko sem bil župan.«