Pri Štuhčevih v Markovcih na Goričkem so bili na Vestnik naročeni že leta 1958. Kot se spominja Jolanka Štuhec, je bil sprva naročnik njen oče, kasneje njen starejši brat. Ko se je ta odselil v Kranj, je postala naročnica ravno naša sogovornica. »Nedavno sva se s starejšo sestro, ki živi v Radovljici, pogovarjali o tem. Spomnila se je, da si je nekoč zvezke za osnovno šolo ovila v časopisni papir, saj takrat še ni bilo toliko denarja, da bi si lahko privoščili druge ovitke. Oče je bil zelo jezen, ko je to videl, saj so nekoč časopis hranili dalj časa in ga niso zavrgli takoj, kot morda to počnemo danes,« pravi Štuhčeva.
Na Vestnik so bili v preteklosti naročeni zato, da so na enem mestu izvedeli vse o aktualnem dogajanju v regiji, pa tudi novosti na različnih področjih. Največ koristnih informacij so izvedeli ravno za kmetijstvo, s katerim so se v preteklosti preživljali, v zmanjšanem obsegu pa se s tem ukvarjajo še danes. »Nekoč ni bilo toliko različnih medijev kot danes. Poleg časopisa smo imeli samo še radio, vseeno pa je Vestnik naš časopis in stalni spremljevalec. Ravno zato ne vidim razloga, da bi imeli naročen še kakšen časopis.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurka, ki izvaja psihosocialno svetovanje, opaža, da so najpogostejše stiske mladih strahovi
Osamljeni in izgoreli mladi so posledica tega, da ne znamo postaviti zdravih mej, pravi Anita Pertoci.
Sogovornica komaj čaka četrtke, ko prejme v nabiralnik nov izvod. V celoti ga prelista še isti dan, prebere tudi teme s področij, ki jo bolj zanimajo, preskoči le šport, saj pravi, da te vsebine niso zanjo. »Tudi sestra in brat, ko prideta na obisk, najprej vzameta v roke časopis, čeprav ga imata tudi sama naročenega. Nekako nam je prebiranje Vestnika ostalo v navadi še iz otroštva. Če ga ne bi bilo, sploh ne bi vedeli, da je četrtek,« še pove Jolanka Štuhec, ki je bila v preteklih letih tudi redna udeleženka izletov, ki jih je organiziral Vestnik.