Podobno se je zgodilo tudi pred dvema letoma, ko so zgodnje sorte pobirali že konec avgusta. Že to je bil, vsaj na Štajerskem, drugi najzgodnejši začetek trgatev, odkar na mariborskem Kmetijsko-gozdarskem zavodu spremljajo dozorevanje grozdja. Prej so začeli trgati le še prav tako sušnega in vročega leta 2003.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Uprava za varno hrano zaradi virusa modrikastega jezika poziva rejce k previdnosti
Zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika v nekaterih evropskih državah, tudi v sosednji Avstriji in na Češkem, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce poziva k previdnosti pri nakupu goveda in drobnice iz drugih držav EU. Pri vnosu živali v državo morajo upoštevati tudi posebej predpisane pogoje.
Slovenija pri vplivu podnebnih sprememb na vinogradništvo ni izjema, kar potrjuje tudi poročanje nemške tiskovne agencije dpa, da so se trgatve 12 dni prej kot običajno že začele na zahodu Sicilije, kjer so prve grozde sivega pinota že obrali. To je tudi nov najbolj zgoden začetek trganja grozdja na največjem otoku v Sredozemlju.
Da se podnebne spremembe res kažejo tudi pri nas, pojasnjuje glavni enolog družbe Vinakoper Boštjan Zidar, a dodaja, da imajo pridelovalci refoška manj skrbi kot drugi, saj to sorto njen nizki pH in sočna kislina rešujeta iz številnih težav, ki jih vinogradništvu prinašajo omenjene spremembe.
Pridelovalci vina v zadnjih letih namreč opažajo, da grozdje vse hitreje zori, kisline se spreminjajo in se hitreje izgubljajo, vrednosti pH pa naraščajo. "Zaradi tega so tudi trgatve vse bolj zgodnje, vsaj pri tistih, ki želimo ustvariti res vrhunska vina," je za STA še povedal Zidar.
V kleti Vinakoper sicer začetek trgatve načrtujejo po 15. avgustu, ko bodo začeli trgati grozdje za penine, nadaljnje korake pa bodo prilagodili fazi dozorevanja grozdja.
Letos bodo zelo pohiteli tudi na Štajerskem
Tudi na Štajerskem ne bodo kaj dosti zaostajali za primorskimi vinogradniki. Kot je za STA povedal svetovalec za vinarstvo na mariborskem kmetijskem zavodu Marko Breznik, se je letošnja vinogradniška sezona aprila začela s pozebo, ki je pomembno zmanjšala količino pridelka. Poleti pa so se pojavile toče, ki so še dodatno oklestile pridelke.
"Sicer pa je trenutno vreme vinogradnikom pisano na kožo, saj je zaradi sonca in suhega vremena tudi pritisk bolezni na trto veliko manjši. Vlage v tleh pa je za zdaj še dovolj, tako da je pridelek, ki je ostal, dobre kakovosti in zdrav. Če bi le vreme ostalo podobno vse do trgatev," je dejal Breznik.
Razmišljanja pridelovalcev grozdja o zgodnji trgatvi so posledica dejstva, da se je poganjanje trsov začelo konec marca in v začetku aprila, kar je vsaj dva do tri tedne prej kot običajno. Prve analize grozdja bodo delali v začetku avgusta, ko bo tudi bolj jasno, kdaj začeti.
"A določene sorte, kot je radgonska ranina, je pričakovati, da bodo začeli trgati nekoliko prej," pravi Breznik in dodaja, da bodo glavnino trgatev vseeno opravili konec avgusta, kar pa je še vedno kakšen teden prej od običajnih let.
V ormoško-ljutomerski kleti Puklavec Family Wines začetek trganja za zdaj načrtujejo 19. avgusta, če bi bil v naslednjem obdobju še kakšen vročinski val, pa morda celo nekaj dni prej, je za STA dejal glavni enolog največje slovenske kleti po lastnih vinogradniških površinah Luka Radiček. Najprej se bodo lotili trganja chardonnayja in modrega pinota ter drugih zgodnjih sort.
Tudi v Radgonskih goricah že iščejo
"Vegetacija se je letos začela veliko prej kot lani, vreme pa je tudi veliko lepše in bolj prijazno grozdju. Smo pa maja zaradi mraza ostali brez velikega dela muškat otonela, ki ga bo za okoli 40 odstotkov manj kot leto prej," je dodal Radiček, ki vseeno verjame, da bo letošnji pridelek skupaj z odkupom od kooperantov zadoščal za potrebe njihove proizvodnje.
Velika težava za vinogradnike zlata trsna rumenica
Zadnja leta se slovenski vinogradniki ukvarjajo tudi s težavami zaradi zelo trdovratne in nalezljive bolezni vinske trte - zlate trsne rumenice, ki se je letos v Podravju še dodatno razširila in je že prisotna praktično po vsej regiji.
Bolezen se je v Sloveniji sicer prvič pojavila leta 2005 v okolici Kopra, a se je nato razširila še na vzhod države, zlasti na ljutomersko-ormoško območje. Kot je pojasnil predstavnik mariborskega zavoda Breznik, bolezni ni mogoče zdraviti, pač pa zgolj preprečevati z insekticidom za zatiranje glavnega krivca - ameriškega škržatka, ob tem pa je nujno odstranjevanje že okuženih trt.
Vinogradniki na okuženih območjih lahko sicer za odstranjene in uničene trse zaprosijo tudi za finančno nadomestilo oziroma državno pomoč, bolezen pa je v preteklih letih močno prizadela prav vinograde družine Puklavec.
Samo lani so po besedah Radička zaradi bolezni pridelali za četrtino manj grozdja od načrtovanega, ob tem pa so bili samo letos prisiljeni na novo nasaditi 130.000 trsov. "Brez pomoči države, ne vem, kako bi se lotili tega," je še dodal.
