Rok Šavel

Nedavno smo v našem mediju poročali o dogajanju na obmejnem območju pri reki Muri, kjer poteka naravovarstveni projekt Life Restore for MDD. Hotižani so nas opozorili, da v okviru projekta hrvaška ustanova Međimurska priroda kupuje zemljišča – sicer na hrvaški strani, a v lasti Slovencev. Kljub temu da gre za občutljivo obmejno območje, ki zadeva tudi strateške interese naše države, so nam praktično vsi pristojni državni organi odgovorili, da o zadevi niso seznanjeni. Tudi Zavod za varstvo narave, ki je skupaj z Direkcijo za vode eden od partnerjev v projektu, nas je s pojasnili napotil na ministrstvo za kmetijstvo. Po objavi članka, ko je vprašanje v državnem zboru odprl tudi poslanec Jožef Horvat, so nas vendarle kontaktirali iz Zavoda za varstvo narave. Povabili so nas na teren ob reko Muro, kjer so nam skupaj s hrvaškimi kolegi iz ustanove Međimurska priroda predstavili načrtovane aktivnosti in namen projekta.

Jure Kljajić

Zemljišča odkupuje tudi naša država

Projekt, vreden več kot 20 milijonov evrov, združuje partnerje iz Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije. Njegov cilj sta ohranjanje in obnova poplavnih gozdov v biosfernem območju Mura-Drava-Donava, ki zajema sedemnajst območij Nature 2000 in druga zavarovana območja. Projektne aktivnosti v Sloveniji temeljijo na ukrepih akcijskega načrta obnove rečnih in obrečnih habitatov na območju Nature 2000, nadgrajene s čezmejnimi prizadevanji. »Narava ne pozna državnih meja,« poudarja Aleksander Koren, koordinator projekta na Zavodu za varstvo narave, »a za uresničitev načrtov je treba najprej razrešiti lastniška vprašanja gozdnih in vodnih zemljišč.«

Tako slovenski kot hrvaški partnerji so zato identificirali zasebna zemljišča, ki jih je treba odkupiti za izvedbo načrtovanih ukrepov. Gre za približno 20 hektarjev zemljišč: Zavod za varstvo narave odkupuje obvodna zemljišča na slovenski strani, hrvaški partnerji pa na desnem bregu reke Mure. Lastniška struktura pa predstavlja velik izziv: lastnikov je ogromno, dediščinske vezi pa pogosto onemogočajo vzpostavitev stika. Posebnost obravnavanega območja je tudi prepleteno lastništvo – tako na hrvaški strani, kjer so številni lastniki Slovenci, kot na slovenski strani, denimo na otoku pri Benici, kjer so zemljišča pretežno v lasti hrvaških državljanov.

Jure Kljajić

Podobna situacija je tudi na meji z Avstrijo, kar naravovarstveniki pripisujejo spremembam toka reke Mure skozi čas, pri čemer je lastništvo zemljišč ostajalo nespremenjeno. Pri odkupih, ki jih vodi Zavod za varstvo narave, so vezani na cene po uradnih cenitvah, zato imajo zelo malo manevrskega prostora za pogajanja. »Ponujene cene so prav gotovo boljše od tržnih, saj gre večinoma za zemljišča z naravovarstveno, ne pa ekonomsko vrednostjo,« poudarja Koren.

Temelj za naslednje projekte

Projekt, ki bo trajal do konca septembra 2028, vključuje tudi pripravo meddržavnega načrta ukrepov in na splošno velja za primer dobre prakse čezmejnega sodelovanja. »Namen projekta ni ustvarjanje političnih zgodb – od tega ne bo imel koristi nihče, razen narava in človek, ki bo prek ekosistemskih storitev narave občutil pozitivne učinke,« dodaja Koren. »Želimo zasnovati dobro zgodbo za desetletja naprej.« Projekt naj bi služil tudi kot temelj za prihodnje meddržavno sodelovanje v biosfernem območju na prihajajočih projektih. Za razjasnitev vseh dilem bodo letos organizirane tematske delavnice, prav tako pa so predvideni sestanki s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, da v prihodnje ne bi prihajalo do političnih nesporazumov glede aktivnosti na občutljivem obmejnem območju.

Jure Kljajić