Ocenjuje se, da bo ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja, ki se zaradi krize COVID-19 soočajo z nizkim povpraševanjem ali negativnimi šoki v produktivnosti, odločala za odpuščanje delavcev. Brez sprejetih ukrepov, kamor spada tudi omenjeni ukrep in ga delodajalci prepoznavajo kot koristnega, bi se kriza zagotovo odrazila v večjem številu brezposelnih oseb.
Do vključno 27. novembra 2020 je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje za ukrep subvencioniranje krajšega delovnega časa prejel 13.894 vlog delodajalcev za 63.364 zaposlenih (en delodajalec je lahko oddal več vlog, tudi večkrat za istega zaposlenega). Podatki zavoda kažejo, da je do zdaj v ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa vključenih 4.469 delodajalcev za skupno 22.531 zaposlenih oseb pri teh delodajalcih. Do 30. novembra 2020 bo v okviru ukrepa delodajalcem izplačanih 17.265.138,82 evra.
Stanje na trgu dela in izkazan vedno večji interes delodajalcev kažeta, da je ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa še vedno potreben, zato ga je vlada podaljšala do 30. junija 2021.
Predvidene finančne posledice podaljšanja ukrepa delnega subvencioniranja skrajšanega polnega delovnega časa, za obdobje od 1. januarja 2021 do 30. junija 2021, so ocenjene v višini 69 mio evrov, ob predpostavki, da bo v tem obdobju v ukrep povprečno mesečno vključenih 38.300 delavcev in da povprečni strošek znaša 300 evrov na delavca.