Dejvid Rakar (42) in Branko Kolmanič (45) sta tretje leto na čelu Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Murska Sobota. Rakar je predsednik, Kolmanič poveljnik društva, ki ima 110 članov vseh kategorij od pionirjev do veteranov in sedem operativnih gasilcev. Je največje prostovoljno gasilsko društvo v Pomurju in enota širšega regijskega pomena. Poklicni operativci so usposobljeni za reševanje v najtežjih primerih. Letos so opravili že 51 intervencij ob požarih, prometnih nesrečah in v tehničnem reševanju. Lani so imeli kljub epidemiji 157 intervencij, po poveljnikovih besedah jih v »običajnem« letu opravijo okoli 180.
»Epidemija nam je sicer vzela tisto, kar najbolj krasi društva. To so priložnosti, ko se srečajo različne starostne skupine gasilcev, da še bolj utrdijo vezi in okrepijo složnost v društvu,« se v pogovor vključi predsednik Rakar. Lani namreč zaradi ukrepov za zajezitev epidemije ni bilo gasilskih izobraževanj in tekmovanj ali pa so potekala v okrnjeni obliki. Vseeno imajo operativni gasilci v PGD Murska Sobota vsak petek pregled opreme in vsako sredo različne vaje za prostovoljne gasilce, ki prav tako lahko sodelujejo v operativnih aktivnostih. O njihovi usposobljenosti marsikaj pove Kolmaničev podatek, da podnevi zapeljejo iz garaže v 120 sekundah po prejetju klica za pomoč, ponoči potrebujejo do pet minut. Eden od poklicnih gasilcev po 15. uri ostane dežuren do jutra. Ko ponoči sprejme klic na pomoč, do prihoda preostalih gasilcev za izvoz pripravi vozila in skuša zbrati še več informacij o dogodku, ki terja njihovo posredovanje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KOLUMNA) Čas novih priložnosti
Razumem mlade, ki vedo, kaj hočejo in česa ne.
Nujno je redno urjenje
»Vsaka intervencija je specifična, nobena ne poteka po enakem scenariju kot prejšnja. Prav zato poudarjam, da se je treba uriti in izobraževati redno in nenehno. Znanje je treba prenašati na mlade,« nam razlaga poveljnik. V njegovi družini ni bilo gasilcev, ki bi na njega prenesli zanimanje za to dejavnost, a je v otroštvu živel v stanovanjskem bloku nedaleč od gasilskega doma v Ljutomeru, tako da je lahko gasilsko delo opazoval od blizu. »Ko so zatulile sirene, smo otroci iz bloka tekli v gasilski dom.« Njegovi vrstniki so zdaj aktivni predvsem v ljutomerskem gasilskem društvu, Kolmaniča pa je življenjska pot zanesla v Mursko Soboto, kjer se je v gasilskem društvu zaposlil leta 2000.
Rakarja je za gasilstvo navdušil sosed v Moščancih, tudi njegova družina, tako kot Kolmaničeva, ni bila povezana z gasilstvom. Kariero je nato nadaljeval v Motovilcih, ki še danes po tekmovalni plati in organizaciji gasilskih veselic slovijo kot eno od najboljših društev v Pomurju in širše. Nato je tudi njega življenjska pot pripeljala v prekmursko prestolnico. Želi si, da bi s poveljnikom društvo izoblikovala na vrhunskem nivoju, pri čemer bi priložnost dobili mladi, ambiciozni in perspektivni gasilci. »Ko bova vodstveni funkciji prepustila naslednikom, bova gotovo najbolj ponosna na to, da bo društvo v dobri kondiciji,« je smelo napovedal predsednik.
Patrik Kolmanič (21) bo julija končal šolo za poklicnega gasilca in bo postal nova operativna moč PGD Murska Sobota. »Šolanje je zahtevno, saj je treba usvojiti veliko znanja in ob tem biti v odlični psihofizični kondiciji.« Biti poklicni gasilec ni le poklic, ampak poslanstvo, prizna mlad gasilec, sicer poveljnikov sin. »Treba je biti človekoljub, saj je vodilo gasilca pomoč sočloveku. Po drugi strani pa moraš biti tudi drzen, saj po navadi tečeš v objekt, iz katerega tečejo ven.«
»Gasilec ne sme biti egoist in mora čutiti željo po pomoči drugim,« k razmišljanju mladega gasilca doda Branko Kolmanič in nadaljuje, da za gasilca največ šteje, če se kdo po uspešni intervenciji oglasi na sedežu društva in jim čestita. Jeseni sta prav s predsednikom Rakarjem, ki tudi opravlja operativne naloge, posredovala na območju Občine Tišina zaradi dogodka med vretjem mošta. Kolmanič je peljal gasilsko vozilo na intervencijo, medtem se je Rakar že med vožnjo opremil z dihalnim aparatom. Takoj po prihodu je lahko stekel v klet in izvlekel poškodovanca. Nekaj dni po zdravniški oskrbi je moški prišel na sedež PGD Murska Sobota in se prisrčno zahvalil gasilcem, da so mu rešili življenje.
Doživeli nizek udarec
Vendar ni vedno tako. Murskosoboškim gasilcem je ostal grenak priokus po intervenciji oktobra lani ob požaru v hiši, grajeni iz naravnih materialov, v Kroški ulici v Murski Soboti. Čeprav so po uradnih podatkih od prejetja klica na prizorišče požara prispeli v štirih minutah s 15 gasilci, je aprila letos v enem od časopisov izšel članek, v katerem so jih obtožili, da so za prihod do kraja požara porabili 20 minut. »V prvi zasedbi nas je bilo 15 gasilcev, ker pa sem že med vožnjo videl, kakšne so razsežnosti požara, sem naročil aktiviranje dodatnih gasilcev. Skupaj je bilo nato na intervenciji 45 gasilcev,« pove Kolmanič.
Poveljnik je v skladu z gasilsko taktiko v notranjost hiše poslal skupino treh gasilcev, ki so mu poročali, da gre za popolnoma razvit požar, saj je bila hiša zgrajena iz zelo gorljivih materialov. Zaradi nevarnosti je odredil umik skupine, gasilci pa so začeli gasiti z zunanje strani. »Vem, da je lastnikom težko in hudo, ker so ostali brez skoraj vsega premoženja, a to še ne pomeni, da nas lahko blatijo. Mi smo ravnali strokovno in po pravilih gasilske stroke. Vprašanje je tudi, koliko časa po izbruhu požara so nas poklicali na pomoč,« še pove Kolmanič.
PGD Murska Sobota naslednje leto praznuje 140 let delovanja, na praznovanje se že pripravljajo in pri tem predvsem upajo, da ga ne bo preprečila epidemija. Prav zdaj potekajo pogovori o nabavi treh vozil, med njimi enega hitrega terenskega reševalnega vozila in poveljniškega oziroma logističnega avtomobila. Pri nakupu pomaga tukajšnja občina. »S poveljnikom morava omeniti sodelovanje z Mestno občino Murska Sobota in sodelovanje s poveljnikom štaba civilne zaščite Denisom Gjerekom, ki je res pravi sogovornik in ima posluh za sistem zaščite in reševanja,« še pristavi predsednik Rakar, ki upa, da bo kmalu stekla obnova prostorov gasilskega doma Murska Sobota. Njihov dom bo ostal v Cankarjevi ulici, predvidena je rušitev starih, dotrajanih garaž in gradnja novih, sodobnih garaž in delavnic, saj kot društvo opravljajo pridobitno dejavnost servisiranja gasilnih aparatov in motornih črpalk.
