Tako kot že velikokrat od izbruha vojne v Ukrajini smo se obrnili na Alojza Šteinerja, Pomurca, upokojenega generalmajorja Slovenske vojske, tokrat zato, da nam oriše okoliščine in posledice razburljivega dogajanja ob uporu plačancev skupine Wagner. Ta se je tako hitro in bizarno, kot se je začel s pohodom v Moskvo, tudi nenavadno in nenadno končal. Kot pravi Šteiner, so se v suši informacij o uspehih protiofenzive v Ukrajini dogodki, povezani z uporom skupine Wagner, pojavili kot dobrohotna informacijska nevihta.
Kljub presenečenju Rusije in svetovne javnosti je bila po njegovih besedah reakcija vodje wagnerjevcev Jevgenija Prigožina pravzaprav dalj časa napovedana in pričakovana. »Če je bila tudi zaigrana, saj za državni udar naj ne bi šlo, bomo o producentu in njegovi uspešnosti kmalu slišali ali videli,« napoveduje Šteiner in dodaja, da je šlo za spopad med regularnimi ruskimi strukturami in plačanci, ki so vpleteni v vojno v Ukrajini. »Plačancem se očitno spreminja vloga v obrambi zasedenih ozemelj, lahko pa tudi prvi zapuščajo, pogojno rečeno, potapljajočo se ladjo,« ocenjuje nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Leto dni vojne v Ukrajini: Vojna se bo po silovitosti še stopnjevala
Alojz Šteiner, upokojeni generalmajor: »Po začetnem šoku in presenečenju ukrajinsko vodstvo, obrambne sile države in prebivalstvo niso pokleknili.«
Prišlo je, kot pravi Šteiner, do zelo resnega spora med ruskim obrambnim ministrom, načelnikom vojske in vodjem najmočnejše in najvplivnejše paravojaške skupine, ki je tudi prijatelj ali vsaj dober znanec tako ruskega kot beloruskega predsednika. Tudi če bi wagnerjevci dokončali prodor proti Moskvi, bi bil izid spopada verjetno v škodo Prigožina, po nekaj žrtvah zaradi predhodnega obstreljevanja Wagnerjeve skupine in sestreljenega ruskega vojaškega letala in helikopterja pa je sedaj doseženo navidezno stanje »statusa quo« ruskih akterjev, ki so vpleteni v vojno.
Rusi razporejajo svoje sile
»Vendar, ko poskušamo razčleniti Wagnerjev pohod proti Moskvi, je poleg poskusa preverjanja pripravljenosti in odzivnosti ruskih sil na vsiljivca ali celo odpadnika možno prepoznati tudi tako imenovano 'suho vajo' za neki drugi primer,« opozarja obrambni strokovnjak. Nenadna zasedba vojaškega poveljstva v Rostovu, brez odpora in izstreljenega naboja, 800-kilometrski prodor proti Moskvi in nato nenadna izginitev ali umik v Belorusijo bi se namreč lahko uresničili v podobni akciji zavzetja Kijeva. Pri tem bi se Prigožin obrambnemu ministru, njegovemu načelniku vojske in drugim, ki jim ni uspelo končati vojne v prvih treh dneh »specialne vojaške operacije« februarja lani, najbolj nazorno in uspešno maščeval, če bi mu podobna akcija »hoje po kijevski kostanj v žerjavici« uspela pred koncem ukrajinske protiofenzive.
V začetku specialne vojaške operacije to namreč ni uspelo v civiliste preoblečenim ruskim specialcem, ki so pristali na letališču Hostomel in skušali prodreti prek Buče in Irpina v Kijev, spomni Šteiner. Omeni tudi možnost, da bi wagnerjevci v Belorusiji služili kot dodatna zaščitna garda diktatorja Lukašenka. »Ta bo dobrodošla, če bi se v Belorusiji glede podpore tamkajšnjemu predsedniku in ruski specialni vojaški operaciji v sosednji Ukrajini zgodil preobrat. Seveda tudi, če bi ruski zaveznik iz Minska poskušal obrniti kompas,« o nadaljnjem možnem razvoju dogodkov razmišlja upokojeni generalmajor.
Ob vsem tem dogajanju okoli poskusa vojaškega puča v Rusiji ne bi smeli spregledati niti ruskega strateškega prerazporejanja sil. Vsaj dve diviziji ruske kopenske vojske in zračne obrambe ter enote z brezpilotnimi letalniki so že na beloruskem ozemlju. Tja selijo taktične jedrske rakete in sedaj še paravojaške sile, opozarja Šteiner, a dodaja, da je napovedovanje scenarijev in nadaljnjega razvoja dogodkov kot prerokovanje iz steklene krogle. »Dejstvo pa je, da če ukrajinske sile na jugu in jugovzhodu občutno prebijejo fronto, se lahko njihov uspeh pomembno omaja in preusmeri s severa – iz Belorusije,« še ocenjuje vojaški strokovnjak.
Bližje pogajalskim mizam?
Vse večja nevarnost so razmere na območju jedrske elektrarne Zaporožje, saj se pojavljajo indici, da Rusi načrtujejo njeno razstrelitev, s čimer bi lahko z radioaktivnim sevanjem ogrozili večji del Evrope. Kot pravi Alojz Šteiner, upokojeni generalmajor, so se po zrušitvi jezu Kahovka grožnje v Zaporožju okrepile. »Ni namreč treba zanemariti uporabe ruskega taktičnega nuklearnega orožja in insceniranja nesreče v večini ustavljenih reaktorjev v Zaporožju, da bi se lahko medsebojno obtoževalo za radiacijo in kataklizmično razsežnost vojne,« omeni najbolj črni scenarij, a v isti sapi dodaja, da bi nedavno dogajanje vendarle lahko dajalo upanje, da smo bližje pogajalskim mizam za prekinitev vojne v Ukrajini. »Po reakcijah evropske in svetovne javnosti na dogodek, ki je te dni v ospredju, pa se o tem še vedno ne razmišlja dovolj,« podčrta Šteiner. Po pogovoru, ki smo ga imeli z upokojenim generalmajorjem, se je sicer odvilo še nekaj dogodkov, neposredno povezanih z uporom skupine Wagner. Med drugim se je večkrat oglasil Putin, ki je zatrdil tudi, da Wagnerjevi uporniki niso imeli podpore vojske in ljudstva, Lukašenko pa je potrdil, da je Prigožin v Belorusiji. Po uporu skupine Wagner se sicer v javnosti nista več pojavila ruski general Sergej Surovikin, nekdanji poveljnik ruskih sil v Ukrajini in general Valerij Gerasimov.