(VRANE) Na sodišču bodo iskali odgovor, ali je uničen posevek koruze pričakovan ali nepričakovan dogodek. Bo imela sodba posledice za soboški park?

Sredi septembra se bo na okrajnem sodišču na Ptuju začela tožba, v kateri odvetnik Jože Korpič iz Murske Sobote v imenu svojega varovanca, to je eden od kmetovalcev iz Moškanjec pri Ptuju, zahteva, da mu država izplača 6900 evrov odškodnine, ker so mu črne vrane lani spomladi uničile pet hektarjev velik posevek koruze.

Kmetovalec je Korpiča, ki je v preteklosti dobil že več podobnih tožb, najel, saj se je odločil pravno ukrepati zaradi utrpljene izgube prihodka, ker mu ministrstvo za naravne vire in prostor škode noče povrniti. Korpič pravi, da se ministrstvo sklicuje na pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju.

Dvakrat v treh letih

»Po pravilniku je nastanek škode objektivno pričakovan, če je znano, da je v neposredni okolici premoženja, ki je enaka življenjskemu prostoru zavarovane živali, v obdobju zadnjih treh let že najmanj dvakrat prišlo do škodnega dogodka,« podrobnosti iz pravilnika navede Korpič. S sklicevanjem na pravilnik državno odvetništvo, ki brani interese ministrstva, torej noče izplačati odškodnine.

Soboški odvetnik pa se je medtem v vloženi tožbi oprl na mnenje cenilca z Zavoda za gozdove Maribor, ki je zapisal nasprotno, kot trdi državno odvetništvo. Da je šlo za nepričakovan dogodek, kar pomeni, da kmetovalec ni mogel pričakovati, da bodo vrane uničile njegov pridelek, zato mu tudi ni bilo treba izvesti ukrepov, s katerimi bi zaščitil spomladi posejano njivo. Pa tudi če bi jo, kako naj bi jo, se sprašuje Korpič. »Primerna načina varovanja premoženja v takih primerih sta odvračanje in ograjevanje. Torej bi morala moja stranka pet hektarjev veliko njivo zaščititi. Ampak kako? Prav tako ni nikjer določeno, kam postaviti ta odvračala, torej strašila, in koliko jih postaviti.«

Tožbenemu zahtevku je odvetnik priložil tudi fotografije te njive, ki je bila letos zasejana s pšenico. S teh je razvidno, da je kljub odvračalom ali strašilom na tej njivi večkrat na dan pristala jata črnih vran.

Sodba, ki bi lahko postala precendenčna

Korpič gre še korak naprej. »Če obstaja stališče cenilca, da gre za nepričakovani dogodek, in se dokaže, da kmetovalec ne more ubraniti svoje njive z odvračali, kaj to pomeni za urbana območja, kjer so se prav tako naselile vrane?«

Odvetnik ima v mislih soboški park. »V tožbi mojega varovanca, če nam uspe tožbo dobiti, bi lahko šlo za precedenčni primer v sodni praksi, kar bi pomenilo, da bi zaradi vran, ki povzročajo škodo, najprej za odpravo škode morali poskrbeti država ali lastniki zemljišč, kot je soboški park, in ne uporabnik te njive ali parka. Preprosto oziroma laično povedano ali naj ljudje ne hodijo v soboški park, ker bi pričakovali, da jih nadlegujejo vrane, ali pa mora lastnik oz. upravljavec parka narediti vse, da bodo park uporabniki lahko uporabljali varno,« še razlaga pravnik Korpič.

Vrane, ki so med pticami med najbolj inteligentnimi in iznajdljivimi, obiskovalcem mestnega parka v Murski Soboti že lep čas najedajo živce, letos pa so nekoga tudi napadle. Gregor Domanjko iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije potrjuje, da se populacija poljskih vran v soboškem mestnem parku v zadnjih letih povečuje, saj da smo jih sami pregnali z obrobja mesta v mirnejša območja, kjer nimajo naravnih sovražnikov. Kot je za Vestnik nedavno še opozoril Domanjko, so velikokrat ljudje sami krivi za morebitno škodo in tudi povečanje populacije poljskih vran, saj te s pridom izkoriščajo odpadke, ki jih malomarno puščamo za seboj.

Celo s topovi

Kmetje iz okolice Gorišnice imajo po poročanju Štajerskega tednika vedno več težav s črnimi vranami, ki so se v zadnjih letih nenormalno razmnožile. Največ škode povzročajo v času spomladanske setve, ko na njivo priletijo cele jate in pojedo vse, kar jim pride pod kljun. Najraje imajo semena bučnic, pa tudi zelene dele rastlin, ki komaj pokukajo iz zemlje. Kmetje poskušajo svoj pridelek zavarovati na različne načine, nekateri postavljajo strašila na njive, obešajo CD-plošče, trakove …

Letos so jih začeli strašiti še s plinskimi topovi, ki pa so zaradi hrupa moteči za lokalno prebivalstvo. Milan Korošec iz Zamušanov je denimo letos na njive, kjer so posadili buče, nastavil dva plinska topova, ki pokata na vsake tri minute. Ta rešitev je sicer črne vrane odgnala, po drugi strani pa povzročila precej nejevolje pri okoliških prebivalcih, nekateri so ga prijavili celo policiji. »Ne moremo si privoščiti, da ostanemo brez pridelka, saj so buče naš vir preživetja. Domačine sem obvestil o pokanju in večina je razumela, da je to trenutno edini učinkovit način za odganjanje. Pokanje traja okoli tri tedne, po deveti uri zvečer pa ga vedno ugasnemo,« je za Štajerski tednik še povedal Korošec, ki so mu lani tako kot stranki odvetnika Jožeta Korpiča črne vrane v samo nekaj urah uničile pridelek na skoraj štiri hektarje veliki njivi. E. K.