Nasilje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se obravnava po protokolu, ki ga je pripravil Zavod za šolstvo Republike Slovenije (ZRSŠ). V njem je zapisano, da je treba najprej poskrbeti za zaščito žrtve, obvestiti starše in poklicati zdravniško pomoč, če je to potrebno. Otroku je treba zagotoviti tudi čustveno oporo. O pojavu nasilja je treba obvestiti šolsko svetovalno službo, ki na podlagi pridobljenih informacij začne svoje delo in na pogovor povabi tudi starše.
Center za socialno delo (CSD) je o nasilju na šoli obveščen, ko se presodi, da otrok potrebuje pomoč centra, policija pa prejme prijavo tistih ravnanj, ki ustrezajo opisom kaznivih dejanj oziroma imajo znake prekrška. Sem spadajo denimo povzročena telesna poškodba, spolno nasilje, tatvine, izsiljevanje, poškodovanje stvari, pa tudi ko posameznik v šolo prinese predmete, ki so po svoji obliki nevarni ali prepovedani.
Vloga opazovalcev oziroma prič
CSD Pomurje je letos od šol, policije, sodišča in drugih institucij prejel 31 obvestil o vrstniškem nasilju. Posebne statistike za prejšnja leta nimajo, direktorica Sandra Babič pa pravi, da ocenjujejo, da je tovrstno nasilje v porastu. »Največ je fizičnega in verbalnega nasilja, tako neposrednega kot tudi prek spletnih omrežij (sovražni govor, izsiljevanje, žaljenje, delitev fotografij, ki so bile posredovane zaupno eni osebi, ta pa jih je potem delila naprej),« navaja. Pri obravnavi otroka ali mladostnika, ki izvaja nasilje, strokovni delavci najprej raziščejo njegove življenjske okoliščine, značilnosti in razmere v družini, šolsko situacijo in socialno mrežo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Po besedah Babičeve se nato na podlagi ugotovitev opredelijo otrokove težave in iščejo načini reševanja. Mladoletniku, staršem in drugim članom družine CSD tudi ponudi možnost vključitve v različne oblike pomoči znotraj ali zunaj centra, prav tako so pomoči deležne žrtve in njihovi starši. »Pomembno je, da takoj, ko zaznamo nasilje med vrstniki, interveniramo tako, da zaščitimo žrtev nasilja,« pove Babičeva in doda, da imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nasilja opazovalci. »Opazovalce (priče) spodbujamo, da o nasilju spregovorijo. Ta skupina mladostnikov je najpomembnejša, saj vidijo, kaj se dogaja, in lahko prevzamejo dve vlogi, ali spodbujajo in navijajo, ko je nekdo žrtev, ali pa preprečujejo nasilje tako, da ustavijo in izpostavijo dejanja nasilnežev.« Babičeva opozarja še, da posledice vrstniškega nasilja ostanejo za vse življenje.
Resnosti pojavljanja nasilja med vrstniki se zavedajo tudi v Policijski upravi Murska Sobota (PUMS). Izvajajo vrsto preventivnih aktivnosti, med drugim predavanja na šolah z namenom ozaveščanja o vrstah in oblikah vrstniškega nasilja, prav tako opozarjajo na pasti spletnih strani. »Pozivamo učitelje, vzgojitelje, starše, skrbnike, rejnike ter vse druge, da v primeru zaznave nasilja tega ne tolerirajo, temveč odločno in takoj ukrepajo,« je jasna Suzana Rauš, predstavnica za odnose z mediji PUMS. Do sredine aprila je PUMS prejela 12 prijav vrstniškega nasilja, ki se nanašajo na pretepe, izsiljevanje zaradi spornih fotografij, napade s predmeti ter tudi na psihično nasilje, kamor spadajo norčevanje, izključevanje in zasmehovanje. V celotnem lanskem letu je bilo za primerjavo 18 prijav nasilja, v letu prej devet. Največkrat so prijavitelji starši otrok, redkeje šole. »Če mladostnik oziroma otrok s starši poišče zdravniško pomoč v zdravstvenem domu ali v bolnišnici, pa dajo prijavo tudi zdravstvene institucije,« pojasni Rauševa.
Kakšne so kazni za nasilneže? Mladoletnim osebam se lahko izrečejo vzgojni ukrepi kot oblika pomoči, polnoletni se lahko kaznujejo z zaporom do dveh oziroma treh let.
V šoli obračunajo zaradi zapisov na družbenih omrežjih
Suzana Fartelj, ravnateljica Osnovne šole (OŠ) II Murska Sobota, pravi, da so se na šoli že srečali z vrstniškim nasiljem. »Vendar ne bi rekla, da je to pogosto in v veliki meri,« dodaja. Šlo je predvsem za nasilje, povezano z uporabo družbenih omrežij. »Ko se učenci srečajo v živo, v šoli verbalno obračunavajo zaradi vsebin, ki so jih objavljali. Do fizičnega nasilja ne prihaja pogosto in v težkih oblikah, včasih pride do prerivanja, predvsem pa gre za verbalno nasilje.« Ravnateljica vzroke za nasilje vidi v nesprejemanju mnenja drugih ter meni, da je nasilje skrito za mobilne naprave. Če do nasilja na šoli pride, jih obvestijo učenci sami, velikokrat tudi sošolci, starši, večino tega pa zaznajo tudi strokovni delavci.
Na šoli dajejo temi velik poudarek, potrebna sta preventiva in ozaveščanje, saj to po besedah Farteljeve na dolgi rok obrodi sadove. Pripravljajo delavnice, predavanja za učence in starše, vključujejo zunanje deležnike. »Strokovni delavci se na to temo ves čas izobražujemo, informiramo in pridobivamo informacije iz lokalnega okolja.« Sodelujejo tudi s policijo in CSD. »Če delamo z roko v roki, strokovni delavci, starši, ozaveščamo učence, se da nasilje s preventivo v veliki meri zmanjšati, kar se v zadnjih letih kaže tudi na naši šoli,« je prepričana Farteljeva.
S posameznimi primeri nasilja se srečujejo tudi na OŠ dr. Antona Trstenjaka Negova. »Pri delu z učenci smo se srečali z nasiljem v več oblikah. Zaznavali smo primere fizičnega, besednega, čustvenega in socialnega ter spletnega nasilja,« je dejal ravnatelj Marko Kraner. K vsakemu primeru so pristopili individualno z namenom ustaviti neprimerno ravnanje učencev in prekiniti nasilje. Kraner je dodal, da je splošen občutek, da je nasilje v porastu, prav tako tudi pripovedovanja in pričevanja učencev dajejo občutek, da ga je več kot v preteklosti. »Na šoli veliko časa in energije posvetimo preventivnim dejavnostim, kjer učence opozarjamo na vzroke in posledice njihovih ravnanj. Učenci so zelo senzibilni in opolnomočeni, zato hitro prepoznajo različne vrste nasilja, ki jih morda v preteklosti niso prepoznali kot nasilje,« v enem glas pravita ravnatelj in šolska svetovalna delavka Urška Pliberšek.
Koronavirus pustil posledice
Ob vsakem pojavu nasilja se sprašujejo po vzrokih. »Gre lahko za iskanje in uveljavljanje pozicije v vrstniški skupini, sprejet vzorec ravnanja v situacijah, ko se stvari ne odvijajo po željah ali pričakovanjih posameznika. Otrok, ki se odzove agresivno ali nasilno, je lahko sam žrtev vrstniškega in/ali družinskega nasilja.« Sogovornika še opažata, da sta zadnji dve leti, povezani s koronavirusom, pustili posledice na socialno-čustvenem področju. »Otroci in mladostniki so imeli v času zaprtja šol in vrtcev zelo omejene možnosti za stike z vrstniki, kar je na nekaterih pustilo posledice. Pojavljati so se začele težave na področju vzpostavljanja stikov s sošolci in iskanjem mesta v skupini. V tem času otroci niso imeli ne priložnosti ne možnosti izkusiti socialne situacije, ki so sicer običajne, a zanje tudi nekoliko neprijetne (na primer, da nismo vedno prvi pri kakšni igri ali v koloni, kaj narediti, ko dva ali več otrok želi isto igračo ...). Učenci se seveda naučijo, kako se v takih situacijah primerno odzvati, a v času zaprtja šol se je za otroke ustavil tudi ta pomembni del učenja.«
Na Dvojezični osnovni šoli Dobrovnik se v zadnjih nekaj letih niso srečali s fizičnim nasiljem in porasta nasilja ne opažajo. Vasilija Stolnik, ravnateljica OŠ Križevci, pa je pojasnila, da v primeru nasilja ravnajo v skladu s protokolom. Šola se je v zadnjih letih tudi vključila v razvojno nalogo ZRSŠ Ustvarjanje učnih okolij za 21. stoletje. »Na področju izobraževanja z implementacijo formativnega spremljanja v šoli ustvarjamo okolje, ki preprečuje negativne odnose in spodbuja pozitivno klimo,« je poudarila Stolnikova.