V začetku aprila so izvedli poskusne zagone pilotne geotermične elektrarne v Čentibi, ki so pokazali, da kljub proizvodnji prvih kilovatnih ur električne energije elektrarna v tem trenutku ne more trajno obratovati. Dravske elektrarne Maribor (DEM), ki so nosilec projekta, so sporočile, da toplotna izdatnost vrtine Pg-8 ne zadostuje za zagotavljanje potrebnega pretoka uparjenega amonijaka, ki se uporablja kot tehnološki medij za trajno obratovanje 50-kilovatne (kW) pilotne elektrarne. Konstantno obratovanje je v prihodnje mogoče s preoblikovanjem turbinskega dela opreme. »Prihodnji koraki so torej usmerjeni v iskanje rešitev, ki bodo omogočile bolj konstantno delovanje turbine v danih razmerah, v kar nas usmerjajo prvi rezultati pilotno inovativnega projekta. Terminsko izvedbo navedenega je v tem trenutku težko napovedati, vsekakor pa bomo deležnike in javnosti s tem seznanili,« navajajo v sporočilu za javnost. Ob tem še poudarjajo, da gre za pilotni projekt, torej prvi tovrstni v Sloveniji, zato predhodnih izkušenj, ki bi dale odgovore na nekatera stanja, ni in je treba rešitve iskati sproti. Po laičnem videnju stvari je bistveno sporočilo vendar to, da narava v prepletu številnih dejavnikov ne deluje vedno po načrtu, četudi so ga pripravili najboljši strokovnjaki in zanj pridobili financiranje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Porabje obiskala predstavnika veleposlaništva v Budimpešti
Obisk je bil namenjen seznanitvi z delom tamkajšnjih organizacij.
Kako zahtevne bodo rešitve pri prilagajanju delovanja turbine termično drugačnim pogojem, ne pojasnjujejo, prav tako ne razkrivajo, kako velik bo potreben dodatni finančni vložek. A še bolj neugodno je to, da prve novice niso spodbudne za nadaljnji razvoj oziroma za nadaljnja vlaganja v pridobivanje električne energije na tak način ter uporabo patenta pri izkoriščanju potenciala opuščenih plinskih vrtin.
Spomnimo. Prva geotermična elektrarna v Sloveniji naj bi letno proizvedla 400 megavatnih ur električne energije, kar zadošča približno za oskrbo večjega naselja. Celotna naložba je bila ob zagonu projekta leta 2022 ocenjena na 1,2 milijona evrov, projekt SI-Geo-Electricity pa je podprt iz finančnega mehanizma EGP v višini 622 tisoč evrov in s pripadajočim slovenskim finančnim deležem 109 tisoč evrov. Preostalo naj bi prispevale DEM.
Izvedbo zagonskih preizkusov pilotne geotermične elektrarne so sprva napovedali za junij 2023, vendar je sanacija približno tri tisoč metrov globoke vrtine trajala dlje od načrtovanega. Najprej so v cevi na globini 1600 metrov naleteli na težave z odstranjevanjem ločilnega dela, česar pred tem ni bilo mogoče predvideti, dodatno podaljšanje je povzročilo še odstranjevanje oziroma uparjanje vode iz cevi vrtine, ki so jo uporabljali za čiščenje in preizkus tesnosti.
Specifika pilotne geotermične elektrarne na opuščeni plinski vrtini Pg-8 je uporaba geotermične gravitacijske toplotne cevi, nameščene v vrtini do globine približno tisoč metrov, ki omogoča zaprt krogotok tehnološkega medija. Ta tehnološki medij je amonijak, ki pri svojem kroženju ne prihaja neposredno v stik s pregreto kamnino. Zakaj amonijak in ne voda? Maksimalna temperatura na dnu vrtine je 155 stopinj Celzija, kar ne omogoča uporabe vode kot geotermičnega fluida, so nam pojasnili pred časom v DEM. Tekoči amonijak, ki se uvaja v gravitacijsko cev, pri izparevanju sprošča veliko toplote, temperatura ob vstopu v turbino, ki je nameščena ob vrtini, pa naj bi znašala največ 60 stopinj Celzija. A kot rečeno so poskusni zagoni geotermične elektrarne pokazali na prešibko toplotno izdatnost vrtine, zaradi česar turbina ne more delovati konstantno.