Vse več mladostnikov z duševnimi motnjami

Duševne motnje v Sloveniji in po svetu naraščajo, slabo duševno zdravje pa predstavlja pomemben del družbenega bremena. Na današnji dan obeležujemo svetovni dan duševnega zdravja, v ospredju so tokrat otroci in mladostniki, tema pa se glasi Mladi in duševno zdravje v spreminjajočem se svetu.

Področje duševnega zdravja in iskanja pomoči zaradi duševnih motenj je še vednostigmatizirano in zapostavljeno. Še posebej v obdobju otroštva in mladostništva. Polovicavseh duševnih motenj se začne do 14. leta starosti, tri četrtine pa do 24. leta.
Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju ima čustvene invedenjske težave v Sloveniji okrog 20 odstotkov 11-, 13- in 15-letnikov. 23 odstotkov jih je vraziskavi poročala o občutkih depresivnosti, 28 odstotkov pa o doživljanju vsaj dvehpsihosomatskih simptomih na teden. Najpogostejši med slovenskimi otroci in mladostniki sonespečnost, nervoznost, razdražljivost in potrtost.

Svetovni dan poudarja pomen sodelovanja in povezovanja vseh v prizadevanjih zapreprečevanje, prepoznavanja in zdravljenje duševnih težav in motenj ter krepitev dobregaduševnega zdravja vseh prebivalcev. Dobro duševno zdravje je temelj zdravja, posledično patudi temelj socialne in gospodarske stabilnosti, družbene blaginje in kakovosti življenja ljudi.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Izgradnja novih prostorov podjetja Kemoplast.

Ob krožišču na Lendavski ulici nastaja še en objekt. Za kaj gre?

Pred dvema letoma je na območju krožišča v Lendavski ulici, kjer v prometnih konicah rado prihaja do zastojev, zrasla stavba družbe Novomat, tako imenovani Avto steklo center, sedaj pa na nasprotni strani ceste nastaja še en poslovni objekt.

Na duševno zdravje vpliva tudi način življenja

Vpliv na duševno zdravje imajo poomenjeni raziskavi tudi socialno-ekonomski dejavniki. Mladostniki, ki ocenjujejo, da grenjihovi družini finančno dobro in imajo podporo staršev, vrstnikov in učiteljev, poročajonamreč o višjem zadovoljstvu z življenjem.Helena Jeriček Klanšček z Nacionalnega inštituta za javno zdravje pravi: »Družbene, gospodarske,tehnološke, kulturne in druge spremembe, različne oblike negotovosti, pritiski, nove oblikevirtualnega življenja, storilnostna naravnanost, stalna uporaba elektronskih naprav in vse manjstika z naravo…vse to ima vpliv na naše fizično in tudi duševno zdravje. Še posebej se tokaže pri otrocih in mladostnikih, kjer ugotavljamo vse več motenj spanja, manj gibanja, vseveč sedenja, pojavljajo pa se tudi nove oblike stisk, duševnih težav in motenj. Za današnjogeneracijo je značilno pogosto doživljanje stresa, občutki negotovosti in zaskrbljenosti,socialna in psihološka ranljivost. Tu so še spletno nasilje, ustrahovanje in trpinčenje, vse večje zasvojenosti z video igrami, družabnimi omrežji.

Shutterstock

Pojavlja se tudi vse več motenj spanja.

Povečuje se raba zdravil za zdravljenje duševnih motenj

Število prvih obiskov otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj se je popodatkih o obiskih zdravstvenega sistema v obdobju od leta 2008 do leta 2015 izrazitopovečalo. Na primarni ravni za 26 odstotkov, na sekundarni pa za 70 odstotkov. Matej Vinkoz NIJZ pri tem izpostavlja še porast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskihmotenj pri mlajših od 20 let. Od leta 2008 do 2015 se je ta povečala z 48 odstotkov, medmladostniki od 15. do 19. leta starosti je bila leta 2015 za 73 odstotkov večja kot leta 2008.Najpogostejši vzroki za obravnave so bile reakcije na hud stres in prilagoditvene motnje,druge anksiozne motnje, depresivne epizode in motnje hranjenja.