Na začetku so izvajali le duhovno ritmično glasbo, pozneje pa repertoar precej razširili. »Glasba izbere nas. Izvajamo tisto, kar nas glede na določeno situacijo ali priložnost najbolj nagovarja. Najljubša glasba ne pride iz določene zvrsti, temveč je tista, ki ob pravem trenutku v tebi zbudi prava čustva,« pojasni vodja skupine Natalija Duh Grinaver.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
V skupini pojejo le dekleta: Laura Majcen, Nuša Hren, Mihaela Černi, Doroteja Fras, Klara Lebar, Larisa Sreš, Nina Bohnec in Natalija Duh Grinaver, ob sebi pa imajo še kitarista Matijo Hozjana iz Žižkov.
V uvodnih letih delovanja je skupina nastopala v domači farni in podružnični cerkvi ter na različnih veselih praznovanjih, nato so začeli gostovati tudi drugod po Prekmurju. Pravijo, da se radi odzovejo povabilom in poslušalcem približajo tisto, kar imajo najraje – pesem. Poleg ljubezni do glasbe, ki je gonilna sila, ki jih je potegnila skupaj, jih po vseh teh letih veže tudi iskreno prijateljstvo.
Tako kot številnim glasbenikom je tudi skupini Njegov glas koronavirus v tem letu prekrižal načrte. So pa iz situacije potegnili zgolj dobro. Poudarjajo, da so dobili čas in priložnost, da se na zastavljene projekte bolje pripravijo. »V pripravi je božično-novoletni koncert. Upamo le, da bo izvedba mogoča,« o cilju pove Natalija Duh Grinaver. Če ne bo šlo v živo, razmišljajo o posnetku, ki bi ga predvajali na družbenih omrežjih. Če pa letos do tega ne bo prišlo, bo to ostalo v načrtu za prihodnje leto. Kljub strogim ukrepom in omejitvah ostajajo v stiku, možnosti je v dandanašnjem času ogromno. Vaj sicer virtualno ne prakticirajo, ampak na ta način usklajujejo ideje, za veselo razpoloženje pa si privoščijo tudi »online« družabne večere. »Na žalost drugi val epidemije naša nadaljnja druženja in sodelovanja v živo znova postavlja pod vprašaj. Izpad zaradi dela na daljavo se pozna, saj še tako dobra tehnologija ne more nadomestiti pristnih medčloveških stikov.«
Resni so, le smejijo se
Zasedba Njegov glas je skoraj vedno dobro razpoložena in njihove vaje so polne smeha. »Skoraj vsake se začnejo šele takrat, ko naš kitarist pridrvi nekaj minut pozneje, kot je bilo dogovorjeno. Priznam, da je včasih težko ohranjati zbranost, saj se velikokrat nasmejimo iz raznih prigod. Od tod tudi trditev, ki se pogosto sliši na vajah: Resna sem, samo smejim se,« pove sogovornica. Ostalim članom je v spominu ostala prigoda, ki je nastala ob praznovanju njenega 30. rojstnega dne. Na vse načine so se izmikali vabilu, ko pa so se na dan praznovanja vsi že veselili, so samozavestno vkorakali na praznovanje in hkrati prepevali Vse najboljše. "Njen izraz je bil nepozaben. Zapeli smo ji še nekaj pesmi ter za darilo izročili prvo majico z našim logotipom in skupinske fotografije," se spominjajo. Motivacijo za nadaljnje ustvarjanje črpajo tudi iz pozitivnih odzivov okolice, poudarjajo pa, da je dobrodošla tudi vsaka konstruktivna kritika, saj stremijo k temu, da kot skupina postanejo čim boljši.
