Pomurski gozdovi so dragoceni in čutijo posledice podnebnih sprememb, kar se kaže v povečanih poškodbah gozdov zaradi nekaterih rastlinskih bolezni, škodljivcev in tujerodnih invazivnih vrst, to pa povzroča umiranje nekaterih drevesnih vrst in onemogoča naravno obnovo, pravijo v Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS).
Da bi izboljšali zdravje in stanje slovenskih gozdov, so se v podjetju Radenska skupaj z Zavodom za gozdove Slovenije (ZGS) odločili za akcijo obnove gozdov Bolj zelena Slovenija. Namen akcije je na novo zasaditi okoli 10 tisoč dreves, najprej bodo z zasaditvijo novih dreves pomagali prav gozdovom v Pomurju, v okolju, kjer ima podjetje sedež. Do oktobra bo Radenska od vsake prodane litrske steklenice radenske del denarja namenila za posaditev dreves v slovenskih gozdovih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S kolesi odkrivali lendavsko občino
Krožnega kolesarjenja se je udeležilo 31 kolesarjev.
Pomurskim gozdovom bodo pomagali z zasaditvijo sadik domačih drevesnih vrst hrasta doba, črnega topola, bele vrbe in drugih, za katere menijo, da bodo kos spremenjenim razmeram in da bodo osnova novim nižinskim gozdovom v Pomurju. Predvidevajo, da bi bilo v okviru akcije obnovljenih 2,3 hektarja poškodovanih gozdov.
»Z veseljem smo sprejeli odločitev o pogozdovanju v Pomurju,« je dejal Štefan Kovač, vodja murskosoboške enote ZGS, in dodal, da lahko pri odločitvi, kje saditi in katere drevesne vrste, glede na poznavanje tega prostora in kompetenc pomagajo po svojih najboljših močeh. O stanju pomurskih gozdov pa pravi: »Ujme, ki so posledica globalnega ogrevanja, pomurskih gozdov sicer niso toliko prizadele, veliko bolj so pri nas gozdovi ogroženi zaradi različnih bolezni.«
Na Petanjcih in v Dolgi vasi
V obmurskem gozdu sta najbolj ogroženi dve drevesni vrsti, ki izginjata s tega območja, jesen in brest. Na jesenu se pojavlja bolezen jesenov ožig, ki jo povzroča gliva Chalara fraxinea. Jesen je v naravni združbi z drugo drevesno vrsto brestom, to pa ogroža holandska brestova glivična bolezen, ki jo povzroča gliva Ophiostoma ulmi. To pomeni, da že nekaj desetletij v tem prostoru umirata dve nosilni drevesni vrsti, posledica pa je, da so pomurski nižinski gozdovi precej zdesetkani. Da bo situacija še slabša, vodotok Mure s sabo prinaša semena tujerodnih invazivnih vrst, ki se tu naselijo in preprečujejo naravno obnovo gozdov, zato se poplavni prostor in gozdovi v njem intenzivno spreminjajo. Sajenje domorodnih vrst, ki so značilne za ravninsko okolje, kot so bela vrba, črni in beli topol, hrast dob in jelša, bo pozitivno vplivalo na izboljšanje podobe in stanja gozdnih združb v obmurskem prostoru, je prepričan sogovornik.
Še preden bodo začeli zasajati izbrani prostor, so se v ZGS o poteku del dogovorili z zasebnimi lastniki gozdov. Za začetek po Kovačevih besedah načrtujejo dve zasaditvi: eno v okolici črpališča mineralne vode v bližini Radenec, ki leži v katarski občini Petanjci, druga večja površina zasaditve pa bo v Dolgi vasi. Površine zasaditve je treba prej pripraviti, počistiti vseh tujerodnih invazivnih vrst, posekati grmičevje in potem po sadilnem načrtu posaditi nova drevesa. Lastniki bodo v naslednjih letih za ta drevesa skrbeli s pravočasno obžetvijo plevela in z zaščito pred divjadjo.
ZGS podpira takšne akcije in želi, da jih bo v prihodnje še več. Na ta način ozaveščajo javnost in lastnike, da stanje v nižinskih gozdovih zdaj ni optimalno ter da taka pomoč gozdovom in s tem naravi dobro dene.