vestnik

Zavod za varstvo narave zaradi podrtih dreves pri obnovi nasipa podal prijavo na policijo

Majda Horvat, ABE, 29. 9. 2023
Majda Horvat
Pri izvedbi dela nasipa na Dolnji Bistrici so požagali varovana drevesa. Foto Majda Horvat
Aktualno

Na zavodu pravijo, da so dolžni delovati v skladu s slovensko zakonodajo.

Po predrtju dela murskega nasipa na Dolnji Bistrici ob zadnjih poplavah so se na tem območju začela obnovitvena dela. S tem namenom in za potrebe sanacije območja ter razširitve nasipa so na notranji strani nasipa požagali drevesa, zaradi česar je zavod za varstvo narave na pristojno inšpekcijo in policijo sredi septembra vložil prijavo. Krajani, ki ob zadnji izkušnji s poplavljanjem Mure pričakujejo, da se nasip vzpostavi in utrdi čim prej vsaj na najbolj kritičnih točkah, so zaradi zaostrovanja problemov pri umeščanju nasipa v prostor, ki še bolj oddaljuje začetek redne obnove nasipa, zaskrbljeni in ogorčeni.

»Zavod RS za varstvo narave je dolžan delovati v skladu s slovensko zakonodajo,« razlog za prijavo pojasnjujejo pristojni in dodajajo, da so posege dolžni prijaviti pristojnim inšpekcijam po uradni dolžnosti. Ob tem poudarjajo, da zavod ni zahteval ustavitve del, ampak se prijava nanaša na že izvedeni in nadaljnji predvideni posek drevja. Prijava se po navedbah zavoda nanaša na že posekana drevesa v širini približno deset metrov vzdolž nasipa na varovanem območju in v dolžini 650 metrov ter na označena drevesa za posek v dolžini 500 metrov. Vsebina prijave se torej ne dotika obnove poškodovanega dela nasipa, še podčrtujejo v zavodu.

Na vprašanje, kako komentirajo očitke, da zavod bolj varuje habitat, ki bi mu tudi po zgraditvi nasipa ostalo še dovolj veliko območje, kot pa ljudi in njihovo premoženje, pristojni odgovarjajo, da se prijava nanaša na uničevanje in zmanjševanje prednostnega habitatnega tipa, habitatov varovanih vrst, ki jih je treba varovati tako po evropski kot slovenski zakonodaji. Vsa dela, ki posegajo na območje prednostnega habitatnega tipa, habitatov vrst in območje Natura 2000, je treba v skladu s sprejeto zakonodajo presoditi in izvesti tako, da nimajo bistvenega vpliva na varstvene cilje varovanih območij. O tem, kako bi to dosegli z ustreznim umeščanjem nasipa v prostor, že nekaj časa potekajo pogovori med naravovarstveniki in direkcijo za vode, vendar dogovora še vedno ni. To pa odmika obnovo in povišanje nasipa, čeprav je za projekt že zagotovljen denar v okviru načrta za okrevanje in kljub jasnemu opozorilu ob zadnjih poplavah, da je treba murske nasipe čim prej utrditi.

Zavod svoje mnenje in odločitve opira na okoljevarstveno zakonodajo za zaščito varovanih območij, ki jo je Slovenija zastavila še ostreje od Evrope, pri izvedbi projekta pa je zdaj trčila na zaščito in ohranjanje kmetijskih obdelovalnih površin, na katere naj bi delno v primeru prednostnega varovanja habitatov segel razširjen nasip. Zaradi spornega poseka dreves ter prijave zavoda inšpekcijam in policiji so možnosti za dogovor še manjše. Toda nekdo bo moral sprejeti odločitev, komu v prid bodo odločili v Ljubljani, bo morda kmalu jasno.

Še zbirajo obvestila 

Po besedah Suzane Rauš, tiskovne predstavnice Policijske uprave (PU) Murska Sobota, so kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Murska Sobota prejeli prijavo o sumu storitve kaznivega dejanja obremenjevanja in uničenja okolja, ki je bilo domnevno izvršeno na območju Upravne enote Lendava. Po naših podatkih kriminalisti v zvezi s tem zbirajo obvestila zaradi domnevnega kršenja pete alineje 332. člena kazenskega zakonika, ki govori o nevarnosti bistvenega poslabšanja habitata znotraj zaščitenega območja.

zavod-za-varstvo-narave visokovodni-nasipi dolnja-bistrica