"Žetev bo v četrtek v pomurskem delu zaključena, nekaj površin je ostalo še v goričkem delu. Letošnji rezultati žetve so zelo različni, ker so bili tudi zelo različni pogoji," je za STA povedal specialist za poljedelstvo na Kmetijsko gozdarskem zavodu Murska Sobota Boštjan Ferenčak.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Murski Soboti spet zadišalo po gibanici in šunki
V središču Murske Sobote je danes potekal 14. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice, seveda so ponudniki razvajali tudi z drugimi lokalnimi dobrotami. Dogodek po besedah organizatorjev vsako leto obišče vse več obiskovalcev. Namen festivala je promocija dveh zaščitenih prekmurskih izdelkov šunke in gibanice ter dvig zavesti o njihovem pomenu v lokalnem in širšem slovenskem prostoru. Fotografije: Diši po Prekmurju/FACEBOOK.
Letošnjo rastno sezono je zaznamovala izredno zgodnja vegetacija. Že februarja so bile nadpovprečno visoke temperature, tako da so zgodaj začeli dognojevati, tudi marca in aprila je bilo nadpovprečno toplo in s padavinami, tako da je bil prvi del sezone ugoden. V drugi polovici aprila in v maju pa je zaradi obilnih padavin prišlo do večjega pritiska bolezni, na določenih težjih tleh tudi do propada posevkov.
"Letos je zelo prišlo do izraza dosledno izvajanje agrotehnike, tako dognojevanja, predvsem pa zaščite proti boleznim," je dejal Ferenčak.
Nekateri kmetovalci so zadovoljni z letino, tako glede količine kakor kakovosti, na drugi strani pa so nekateri z letino manj zadovoljni. Vzrok za slednje je po Ferenčakovih besedah lahko v izvajanju agrotehničnih ukrepov ali v značilnostih tal, saj je na nekaterih voda zastajala in so deli posevkov propadli.
Vsi kmetovalci pa se po njegovih besedah strinjajo, da je odkupna cena prenizka, saj ne pokriva proizvodnih stroškov. Cene so od 165 evrov do 220 evrov na tono, odvisno od kakovostnega razreda. Pridelava je, odvisno od lokacije in sorte pšenice, med pet in osem ton na hektar. V Pomurju je bilo s pšenico posejanih okoli 15.000 hektarjev površin, z ječmenom še okoli 7000 hektarjev.
Pridelovalec in podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije Franc Küčan je STA povedal, da so se nizke cene na borzi iz marca in aprila obdržale. Strošek pridelave je 253 evrov na tono, a so odkupovalci, mlinarji, povedali, da še vedno ostaja vpliv ukrajinske pšenice in da za slovensko ne morejo plačati tako visoke cene. Odkupna cena po njegovih besedah znaša od 165 evrov za krmno pšenico do 214 za pšenico kakovosti A.
Nekateri pridelovalci na težjih tleh so po njegovih besedah razočarani nad doseženo kakovostjo. "Te kmetije imajo, kljub temu da so maksimalno vložile v intenzivno pridelavo, potem dodatni izpad dohodka," je povedal Küčan. Dodal je, da si morajo pridelovalci izračunati, ali se bo pridelava v prihodnje sploh izplačala.