»Tovrstnih primerov je v Sloveniji v zadnjem obdobju preveč. Kot družba bomo morali najti rešitev, da jih preprečimo,« je sodnik okrožnega soboškega sodišča Milan Regvat končal obrazložitev sodbe, v kateri je danes njegov petčlanski senat 47-letnemu Mitju Orešku, obtoženemu umora svoje partnerice, izrekel kazen 22 let in pol zapora. »Pri dejanju ste pokazali veliko vztrajnosti, svojo žrtev ste najprej davili in nato še zabodli. V času dejanja sta bila v hiši tudi vaša dva mladoletna otroka,« je med drugim sodnik Regvat obrazložil sodbo, ki sicer še ni pravnomočna.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuMitja Orešek po zločinu v Peskovcih sam poklical policiste: »Jaz sem storil umor, partnerke ni več. Žal mi je.«
Obtoženec je v zagovoru med drugim zapisal, da so bili približek idealne družine. Dokler mu ni priznala, da si piše z moškim, je bilo vse v redu.
Tožilka zahtevala 25 let
Obsodilno sodbo za Oreška je zahtevala državna okrožna tožilka Jana Rogan. V sklepni besedi je uresničila to, kar je napovedala, ko 47-letnik na predobravnavnem naroku ni priznal krivde, da je 10. septembra lani v družinski hiši v Peskovcih umoril dvanajst let mlajšo zunajzakonsko partnerico Štefanio T. Napovedala je, da bo na sojenju zahtevala za tretjino višjo kazen, kot jo je takrat še obtožencu ponudila na naroku. V zameno za priznanje krivde bi tožilka pristala na kazen 19 let zapora. Na današnji obravnavi je zanj zahtevala kazen 25 let zapora. »Obtožnica je v celoti dokazana, obtoženec je sam poklical na policijo in priznal kaznivo dejanje umora svoje partnerice. Da je zagrešil umor, je v telefonskem klicu po dejanju sporočil sosedi. Dejal ji, da bo zdaj zaradi tega šel v zapor,« je v sklepni besedi razlagala Roganova.
Po njenih besedah je Oreška v zločin pognalo bolestno ljubosumje, saj je sumil, da ga zunajzakonska partnerica vara, ker si je dopisovala z drugim moškim. Oreška je obtožila umora iz nizkotnih nagibov: žrtev je najprej davil, nato pa z vsaj 17 centimetrov dolgim nožem enkrat zabodel v prsi. Za 35-letnico je bil usoden vbod v pljuča, zaradi poškodb je izkrvavela. Roganova je izpostavila pričanje sosede, iste, ki jo je poklical Orešek takoj po zločinu. Ta je pričala, da se sosed ni mogel pomiriti s tem, da ima Štefania T. drugega moškega. Ta pa se ji je večkrat potožila, da je partner ljubosumen in da jo nenehno nadzoruje, tudi s kamerami po hiši. »Ker je želel, da bi ostala skupaj, jo je še bolj nadzoroval. Ko je videl, da jo osebno izgublja, pa ji je vzel življenje. Odločil se je, da če jo on ne more imeti, jo ne bo imel nihče,« je razlagala Roganova. Tožilka je vztrajala, da gre pri tem zločinu za kaznivo dejanje umora. »Zabodel jo je, ko je bila že nezavestna, ni ga motilo, da sta bila takrat v hiši mladoletna otroka. Življenje je vzel svoji najbližji osebi in materi svojih otrok,« je sklenila tožilka.
Odvetnik: Ni imel naklepa moriti
Odvetnik Mojmir Šafarič, ki je zagovarjal Mitjo Oreška, na predobravnavnem naroku ni zanikal, da je ta storil kaznivo dejanje, in tudi v sklepni besedi je bil tako kot na naroku prepričan, da gre v tem primeru za kaznivo dejanje uboja in ne umora. »Dejanje se je zgodilo hipoma, moj varovanec ni imel prav nobenega naklepa. Pred dejanjem je bil razdražen z njeno žalitvijo, naj si nekaj naredi, da bo ona imela mir,« je odvetnik branil svojega varovanca. In še: da se je Štefania T. pogosto iz njega norčevala na način, da se mu je lagala, da je prekinila stike s sodelavcem, s katerim si je dopisovala. »Huje od nezvestobe je laž in porušeno medsebojno zaupanje. Sam je bil pripravljen, da bi skupaj zaživela naprej, ona tega ni želela,« je menil Šafarič. Spomnil je na izjavo psihiatra Mateja Kravosa. Čeprav ni uradnih podatkov o tem, kaj se je dogajalo v zadnjih trenutkih, preden je Orešek dvignil roke nad Štefanio T., je psihiater ocenil, da je bil v času dejanja manj prišteven in je bil tudi prestrašen, jezen in v stiski. Kravos je še menil, da je storilec zato ravnal na mah. Šafarič je odločitev, kolikšna kazen bi bila primerna za njegovega varovanca prepustil sodnemu senatu, ki pred izrekom sodbe ni dovolil, da se pregleda vsebina telefona pokojne. »To bi lahko še bolj razjasnilo zadevo,« je bil še prepričan odvetnik.
Mitja Orešek, ki je jokal skoraj celotno današnjo obravnavo, pred senatom sodnika Regvata na sojenju ni spregovoril. V zagovoru je zapisal, da so bili približek idealne družine. Kamere v hiši niso bile namenjene nadzoru Štefanije T., ampak zaradi nadzora bolnega sorodnika. Dokler mu ni priznala, da si piše z moškim, je bilo vse v redu. Ko jo je vprašal, kako si predstavlja življenje s svojo družino, medtem ko si piše z drugim, je ostala brez odgovora. Če bi lahko zavrtel čas nazaj, ne bi storil tega, kar je.