Zmanjšalo se je tudi število težje poškodovanih, in sicer jih je bilo lani manj kot 800. Kljub temu Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, opozarja
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
»Kljub pozitivnim trendom s temi številkami ne smemo in ne moremo biti zadovoljni, saj lahko za prometno varnost naredimo več, tako država kot tudi posamezniki. Naš cilj mora biti kar najmanjše možno število žrtev zaradi prometa, pri čemer so nam lahko za vzgled države, kot so Švedska, kjer imajo le 25 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev, zelo dobre rezultate pri varnosti v prometu pa dosegajo tudi v Veliki Britaniji, Nizozemski in Estoniji.« Bratuškova še dodaja, da bo pristojno ministrstvo še naprej aktivno sodelovalo z deležniki, ki so odgovorni za prometno varnost v Sloveniji.
Sicer pa podatki iz prejšnjih let kažejo, da je leta 1990 na naših cestah umrlo več kot 500 ljudi, prav tako leta 1994, nato se je število smrti postopoma zmanjševalo in leta 2001 prvič padlo pod 300. Leta 2009, po dograditvi avtocestnega križa in uvedbi vinjet pa je bilo prvič manj kot 200 smrtnih žrtev.