Na okrožnem mariborskem tožilstvu smo preverili, kako daleč je postopek v primeru izplačil nadomestil za neporabljen dopust v v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS). Odgovoril nam je višji državni tožilec Darko Simonič, vodja tožilstva: »V obravnavani zadevi je bila na Okrožno sodišče v Murski Soboti na preiskovalni oddelek 31. 1. 2019 zoper tri fizične osebe vložena zahteva za sodno preiskavo zaradi kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja. Pristojni preiskovalni sodnik je na podano zahtevo podal nesoglasje, zunajobravnavni senat pa je uvedel preiskavo s sklepom z 12. 7. 2019. Preiskava še ni zaključena.« 57 mesecev po vloženi ovadbi je tako primer (šele) v fazi sodne preiskave.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Sodna preiskava
S preiskavo, ki jo opravlja preiskovalni sodnik, se začne sodni kazenski postopek. Preiskava se začne zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je ta oseba storila kaznivo dejanje. Zahtevo za preiskavo preiskovalnemu sodniku poda državni tožilec.
V preiskavi sodišče na podlagi gradiva policije in državnega tožilstva dodatno preveri okoliščine kaznivega dejanja ter zbira dokaze. Med preiskavo preiskovalni sodnik npr. zasliši obdolženca in priče, opravi ogled, odredi izvedenstvo ali hišno preiskavo. Sodna preiskava je za javnost zaprta. Po zaključeni preiskavi sodišče državnemu tožilstvu pošlje obvestilo o končani preiskavi skupaj z zbranim gradivom.
Če državni tožilec meni, da obstaja na podlagi zbranega gradiva dovolj dokazov za nadaljevanje kazenskega postopka, vloži obtožnico. Na podlagi obtožnice sodišče začne glavni del kazenskega postopka.
Po odmevni hišni preiskavi v Splošni bolnišnici Murska Sobota (SBMS) marca 2018 zaradi sumljivih izplačil nadomestila za neporabljen dopust večjemu številu zaposlenih je primer v začetku junija istega leta dozorel v ovadbo. Kdo so ovadeni, na policiji takrat niso razkrili, smo pa od zanesljivih virov izvedeli, da naj bi kriminalisti za zlorabo položaja obremenili takratnega direktorja SBMS Bojana Korošca, finančnega direktorja bolnišnice Marjana Mačka in takratno pomočnico direktorja za zdravstveno nego Metko Lipič Baligač.
Korošca smo takrat prosili za odziv na očitke, ki so leteli nanj in na njegova sodelavca. »Z ovadbo nisem seznanjen, zato je ne morem komentirati,« je povedal. Uradno z ovadbo junija 2018 ni bila seznanjena niti Metka Lipič Baligač, se je pa po našem poročanju na spletni strani Vestnik.si takrat na novico odzvala sama. »Res sem bila na zaslišanju pri kriminalistih. Tega ne zanikam. Sprašujem pa se, zakaj sem med ovadenimi jaz, ne pa tudi strokovni direktor bolnišnice Daniel Grabar,« je izjavila in v nadaljevanju razložila, da je sama odgovorna za medicinske sestre, od katerih naj bi bila nadomestilo prejela zgolj ena, medtem ko je Grabar (marca 2021 je nastopil mandat direktorja SBMS, a ga je predčasno končal. Nov direktor Roman Ladislav Ratkai bo položaj direktorja SBMS prevzel 1. aprila, op. p.) odgovoren za zdravnike, ki so po njenih besedah tudi »izsiljevali« izplačilo nadomestila.
Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je 31. januarja 2019 nato na Okrožno sodišče v Murski Soboti vložilo zahtevo za uvedbo sodne preiskave v primeru izplačil nadomestila za neporabljen dopust večjemu številu zaposlenih v SBMS. Od zanesljivih virov smo izvedeli, da tožilstvo vztraja pri kazenskem pregonu zoper nekdanjega direktorja SBMS Bojana Korošca, finančnega direktorja bolnišnice Marjana Mačka in nekdanjo pomočnico direktorja za zdravstveno nego Metko Lipič Baligač. Trojica je osumljena kaznivega dejanja zlorabe položaja ali uradnih pravic.
Kaj pravi zakonodaja?
Kazenski zakonik v 257. členu predvideva, da uradna oseba ali javni uslužbenec, ki, zato da bi sebi ali komu drugemu pridobila kakšno nepremoženjsko korist ali da bi komu prizadejala škodo, izrabi svoj uradni položaj ali prestopi meje uradnih pravic ali ne opravi uradne dolžnosti, se kaznuje z zaporom do enega leta. Če storilec povzroči večjo škodo ali huje prekrši pravice drugega, se kaznuje z zaporom do treh let.
Po prepričanju tožilstva so Korošec, Maček in Lipič Balagičeva zlorabili položaj, ko so v bolnišnici za leti 2014 in 2015 izplačali nadomestilo za neizrabljen dopust. Zakon o delovnih razmerjih namreč določa, da je sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neporabljen letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja, neveljaven. V SBMS so vztrajali, da so bila izplačila upravičena, čeprav jih je prejelo osebje, ki je v bolnišnici še vedno v rednem delovnem razmerju. V SBMS so v letih 2015 in 2016 izplačali nadomestila za neporabljen dopust iz let 2014 in 2015 direktorju Korošcu in še 24 zaposlenim. Celoten znesek nadomestil je bil 20.398 evrov.