Okrožna državna tožilka Desanka Novak je zaradi pomanjkanja dokazov umaknila dve obtožnici zoper Marjana Mačka, finančnega direktorja Splošne bolnišnice Murska Sobota (SBMS). Maček je bil v obeh primerih obtožen kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja pri obračunavanju bolnišničnih storitev Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Prvi očitek nezakonitega ravnanja se je nanašal na januar 2012, ko naj bi Maček administratorjem bolnišničnih oddelkov po telefonu naročil, naj ambulantne primere obravnave bolnikov v decembru 2011 spremenijo v bolnišnične. Z domnevno fiktivnimi računi je bil ZZZS oškodovan za 140 tisoč evrov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Druga obtožnica pa je govorila o tem, da konec leta 2011 in v začetku leta 2012 ni izpolnil navodil nadzornikov ZZZS, ki so ugotovili nepravilnosti pri obračunavanju bolnišničnih storitev. ZZZS je odredil, da popravijo fiktivne račune, ki so jih izstavili zavarovalnici. Takih računov je bilo 227, ZZZS pa je bil domnevno zavoljo tega oškodovan za 327 tisoč evrov. Novaka je odločitev o odstopu od pregona sprejela pred enim tednom na glavni obravnavi, ki jo je vodil sodnik Boris Kolmanič, Mačkova odvetnica pa je bila Tanja Koračin Bohar.
Tožilka se je pri svoji odločitvi uprla predvsem na pričanje Ivana Tibauta, direktorja tukajšnje enote ZZZS, da SBMS ni oškodovala zavoda.
Ni škode, ni kaznivega dejanja
Tožilka se je pri svoji odločitvi uprla predvsem na izpoved Ivana Tibauta, direktorja tukajšnje enote ZZZS. Ta je med pričanjem večkrat zatrdil, da SBMS ni oškodovala zavoda. Med drugim je izpovedal, da se je, če je že prišlo do preplačila opravljenih storitev v enem letu, pri naslednjem obračunu naredil poračun. Novakova je pred umikom obtožnic omenila še izjavo Daniela Grabarja, ki je bil v letih 2011 in 2012 strokovni direktor bolnišnice. Pričal je, da je v tistem obdobju zaradi uvedbe novega računalniškega sistema prihajalo do zapletov pri obračunavanju bolnišničnih storitev, pogosto pa so se razlikovale ugotovitve zdravnikov in nadzornikov, ki so preverjali storitve, kakšno zdravljenje bi bilo primerno za posameznega bolnika.
Marjan Maček se je na sodišču branil, da so se na kolegiju vodstva bolnišnice januarja 2012 dogovorili, da je treba preveriti, zakaj je prišlo v letu 2011 do nesorazmerij med ambulantnim in bolnišničnim zdravljenjem bolnikov. ZZZS je tisto leto s svojimi nadzori našel pomanjkljivosti, ki jih je bilo več kot običajno. Dogovor na kolegiju je bil, da strokovni direktor bolnišnice opravi pogovor z zdravniki, Maček pa z vodjo administratork, ki v sistem vnašajo posamične primere oskrbe bolnikov.
Nadzornica: Meja je jasno določena
Med obravnavami na sodišču so bili zaslišani tudi takratni predstojniki bolnišničnih oddelkov, ki so pojasnili, da o tem, ali bolnika zdraviti ambulantno ali bolnišnično, odloča edino zdravnik. Administratorke bolnišničnih oddelkov pa so pričale, da so jim četrtega januarja 2012 naročili, naj določeno število ambulantnih primerov oskrbe bolnikov spremenijo v bolnišnične. Ne prej ne pozneje niso administratorke same spreminjale podatkov o načinu zdravljenja bolnikov, ampak le takrat, ko jim je to naročil, nekaterim po telefonu ali v svoji pisarni ali posredno prek nekoga drugega, finančni direktor.
Jana Mrak z oddelka za nadzor ZZZS je pojasnila, da so med nadzorom bolnišničnih primerov zdravljenja bolnikov ugotovili, da je priložena dokumentacija ustrezala le za ambulantno zdravljenje. Kriteriji za bolnišnično zdravljenje po besedah nadzornice niso bili izpolnjeni. Meja med načinoma zdravljenja je jasno določena, je na sodišču še razložila Mrakova.
Še enkrat bodo sodili nekdanjemu direktorju Okrajno sodišče v Murski Soboti je decembra 2018 zaradi domnevnih nepravilnosti med energetsko obnovo Splošne bolnišnice Murska Sobota (SBMS) obsodilo takratnega direktorja bolnišnice Bojana Korošca ter Ivana Hercoga in Draga Štrafela, nadzornika energetske obnove. Sodišče je Korošcu izreklo pogojno kazen pet mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let, Hercogu in Štrafeli pa pogojno kazen štiri mesece zapora, prav tako s preizkusno dobo dveh let. A sodba ni obstala. Mariborsko višje sodišče jo je razveljavilo in primer vrnilo v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Kdaj se bo vnovič začelo presojanje, ali so akterji, ki so sodelovali pri energetski obnovi bolnišnice, kršili zakon, še ni določeno. Korošca je medtem na direktorskem položaju SBMS nasledil Daniel Grabar, dosedanji strokovni direktor, vendar vse kaže, da bo Korošec ostal v službi v SBMS, saj bo predvidoma zasedel delovno mesto svetovalca direktorja za kakovost.