Policija v zadnjem obdobju obravnava večje število goljufij, ki se začnejo z lažno elektronsko pošto v imenu banke in telefonskim klicem lažnega bankirja, končajo pa z vdorom v elektronsko banko in praznim bančnim računom. Tako so poudarili, da so v dobrem mesecu zaznali najmanj 12 tovrstnih primerov s skupno škodo okoli 1,4 milijona evrov, ki je bila povzročena slovenskim, predvsem pravnim osebam.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pirova zmaga črno-belih: Mura - Aluminij 3 : 1
V 33. krogu prve lige sta se v Fazaneriji merila Mura in Aluminij. Za goste je bila tekma zelo pomembna v njihovem boju za obstanek, medtem ko se domači po neuspešni sezoni razen za pridobivanje vnovičnega zaupanja privržencev niso imeli več za kaj boriti. So pa s to zmago vendarle tudi matematično potrdili obstanek v ligi, kar je seveda daleč od cilja, ki so ga najavljali še na začetku spomladanskega dela.
Kako potekajo te goljufije?
Goljufi na elektronski naslov pravne osebe v imenu banke pošljejo tako imenovano phishing elektronsko pošto, v kateri je lažno navedeno, da je potrebna nujna posodobitev oziroma nadgradnja e-banke. Elektronska pošta vsebuje povezavo, na katero je treba klikniti, ob kliku pa se odpre spletna stran, identična spletni strani e-banke, ki jo sicer uporablja pravna oseba. Po vnosu zahtevanih podatkov goljufi po telefonu pokličejo kontaktno osebo in se v slovenskem jeziku predstavijo kot tehnična pomoč banke. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko, v nadaljevanju pa izpraznijo bančni račun, sredstva pa običajno nakažejo na račun, odprt v tujini.
Kako prepoznati lažno elektronsko pošto?
Policisti opozarjajo, da slovenske banke od komitentov nikoli ne zahtevajo, da osebne podatke ali podatke o prijavi v e-banko vnašate po navodilu in povezavi, poslani v SMS ali e-sporočilu. "Če ste med tistimi, ki so prejeli takšno sporočilo na elektronsko pošto, ne odprite povezave v sporočilu. Sporočilo takoj zbrišite," izpostavljajo. Svetujejo še, da so spletnih bank vedno dostopate preko aplikacije ali z ročnim vnosom URL naslova, da ob morebitnem oškodovanju zberete vso razpoložljivo dokumentacijo in se za prijavo čimprej obrnete na najbližjo policijsko enoto in svojo banko.
Vse več je tudi prevar po telefonu, ko goljufi pokličejo z obljubo o izplačilu pozabljenih sredstev na kriptomenjalnici. "Namen prevare je kraja vsega razpoložljivega denarja iz žrtvinega bančnega računa, pri čemer napadalci pridobijo popoln nadzor nad uporabnikovim računalnikom, telefonom in bančnim računom," tako Policija. Do 15. septembra so obravnavali 240 primerov, s skupno škodo okoli 6,2 milijona evrov. "Če prejmete tak klic, pogovor nemudoma prekinite," opozarjajo in dodajajo, da v primeru oškodovanja prevaro čimprej prijavite. Prevaranti so vztrajni in kličejo več dni zapored iz različnih telefonskih številk, zato jih je najbolje ignorirati. "Vedno je rdeč znak za alarm, če nekdo od vas zahteva namestitev programske opreme, ki omogoča oddaljen dostop, dostop do spletne banke ali podatke kreditne kartice. Legitimen predstavnik kateregakoli podjetja tega ne bo nikoli zahteval," še opozarjajo.