Tanja Koračin Bohar, pooblaščenka družine 26-letnega Marsela H. iz Kroga, ki mu je 5. februarja lani življenje vzel 49-letni Damir Softić iz Tuzle, je na današnjem naroku uspela spodnesti mnenje še drugega izvedenca psihiatrične stroke. Tudi Peter Pregelj, psihiater, ki je sodeloval pri izdelavi mnenja ljubljanske medicinske fakultete, po oceni velikega senata, ki mu predseduje sodnik Stanislav Jug, namreč ni dovolj podrobno pojasnil, v kakšnem stanju je bil Softić, ko je usodni večer v večstanovanjski hiši v Slomškovi ulici v Murski Soboti umoril svojo žrtev.
Boleha za paranoidno shizofrenijo
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Umor v Slomškovi ulici: Zapisano je imel registrsko številko avtomobila svoje žrtve, danes še enkrat o prištevnosti storilca
Veliki senat soboškega okrožnega sodišča je ugodil zahtevi pooblaščenke družine pokojnika, da se še enkrat preveri, v kakšnem stanju je bil tujec med kaznivim dejanjem umora, ki se je zgodil 5. februarja lani.
Pregelj je sicer zavzel stališče, da tujec boleha za paranoidno shizofrenijo, kar je v povezavi s posttravmatsko stresno motnjo, ki je posledica vojnih grozot v Bosni in Hercegovini (BiH), pred in v samem času zločina pomenilo, da ni bil sposoben razumeti svojega ravnanja. Torej je bil neprišteven. V tako imenovanih psihotičnih epizodah, je menil izvedenec, si je Softić dogajanje okoli sebe razlagal po svoje, obenem pa je bil porušen njegov stik z realnostjo. Pregelj je še pojasnil, da tudi po šestmesečnem intenzivnem zdravljenju z več zdravili ni pričakovati, da bi se izboljšalo psihično stanje obtoženca za umor 26-letnika.
Okrožni državni tožilec Matej Kučan je Softića obtožil umora, v obtožnici pa je zapisano, da se je na žrtev spravil z nožem in ji prizadejal kar 37 ran. Z enim od vbodov je 26-letna žrtev utrpela 20 centimetrov dolgo rano na prsnem košu, pri čemer je imela prerezano desno pljučno krilo, osrčnik in srce, in zaradi tega je izkrvavela. Do takrat, ko je omagal in umrl, je Marsel H. utrpel vsaj 30 vbodov in ureznin. Rane je imel po vsem telesu, od lasišča, obraza, zatilja, vratu, prsi in hrbta ter po rokah in nogah. Kaznivo dejanje se je začelo v sobi 26-letnika, nato pa se preselilo na hodnik večstanovanjske stavbe. Marsel H. in Softić sta bila soseda, vendar se razen bežnih srečanj menda sploh nista poznala. Softić je po incidentu pobegnil, vmes zaradi poškodb omagal na avtobusni postaji, nato pa se je zatekel na parkirišče stanovanjskih blokov v Vrtni ulici, kjer živijo njegovi znanci. Tam so ga izsledili policisti.
V Tuzli potrdili diagnozo
A ker je psihiater Jure Koprivšek, ki je sodeloval pri izdelavi izvedenskega mnenja mariborske medicinske fakultete, menil, da je bil napadalec v času zločina v stanju neprištevnosti, je Kučan vloženo obtožnico za kaznivo dejanje umora spremenil v predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu za največ pet let. Koprivšek je svoje mnenje, da je storilec moril neprišteven, utemeljil tudi s tem, da Softić za posttravmatskim sindromom boleha več kot deset let, če ne dvajset. Kot 18- ali 19-letnik je bil vpoklican na služenje vojaškega roka v armadi BiH, ko se je v državi leta 1992 začela vojna, v kateri se je boril tri leta. Zaradi tega je doživlja panične in blodnjavne napade, leta 2012 so mu v bolnišnici v Tuzli celo potrdili omenjeno diagnozo.
Koprivšek je ocenil še, da bi lahko Softić dejanje kadar koli ponovil in da ni mogoče napovedati, kdaj. Zato je zanj priporočil zdravljenje in terapijo do konca življenja. Koračin Boharjeva je na decembrskem naroku z ugovorom, da v njegovem mnenju ni povsem natančno določena meja med popolno neprištevnostjo in morebitno bistveno zmanjšano prištevnostjo, dosegla, da je sodnik Jug v primer kot izvedenca pritegnil Preglja. Takratni ugovor je med drugim podkrepila s podatkoma, da si je Softić po zločinu umil roke in odšel do stanovanjskega bloka, v katerem so bivali njegovi sodelavci in da je imel na listku denimo zapisano registrsko številko žrtvinega avtomobila.
Novi testi s tolmačem za bosanski jezik
Odvetnica se je danes obregnila tudi zoper Pregljev nastop. Zastavila si je vprašanje, zakaj pri pisanju mnenja ni sodeloval klinični psiholog, saj bi z njegovim prispevkom, tako Koračin Boharjeva, strokovnjaki psihiatrične stroke lahko sestavili bolj podrobno oceno obtoženčevega stanja. Zdaj ta ocena temelji le na opazovanju Softića po zločinu in na dokumentaciji o njegovem zdravstvenem stanju pred usodnim večerom. Natančnih ocen, v kakšnem stanju je bila ta prav v času kaznivega dejanja, pa ni, je izpostavila odvetnica. Zato je zahtevala, da tujca pregleda tudi psiholog. Prav tako jo je zmotilo, da sta Koprivšek in Pregelj teste o oceni prištevnosti državljana BiH opravljala v slovenskem jeziku, čeprav Softić ne govori in niti ne razume slovensko. V sodni dvorani mu namreč povedano in slišano prevaja sodna tolmačka. Koračin Boharjeva je zato sodni senat prosila, naj sprejme njen predlog, da testiranje obdolženca opravijo s tolmačem njegovega domačega jezika.
Softićev zagovornik, odvetnik Peter Kobenter, je razpravljal, da dodatno mnenje ali dopolnitev obstoječega ni potrebno, tožilec Kučan pa predlogom pooblaščenke družine pokojnika ni nasprotoval. Jugov senat, ki je današnji narok za eno uro prekinil zaradi protestnega shoda sodnikov v okviru njihove stavke, je po posvetu ugodil odvetnici. Izvedencu Preglju je naložil, da dopolni svoje mnenje tudi s pomočjo ugotovitev, do katerih bo prišel klinični psiholog. Da pa bi zaradi jezikovne prepreke odpravili kakršne koli dvome v strokovnost psihiatričnih mnenj, je senat sodnika Juga še odločil, da naj ponovi teste s Softićem ob navzočnosti tolmača za bosanski jezik. Sojenje je zato preloženo za nedoločen čas.