Delavci migranti tečejo nov krog za odpravo obstoječe nepravilnosti
Še drugič v tem mandatu zbirajo podpise za spremembo zakona, ki bi odpravil večno problematiko visokih doplačil dohodnine
Sindikat delavcev migrantov Slovenije (SDMS) je v državni zbor ponovno vložil predlog novele zakona o dohodnini, ki bi odpravil obstoječe nepravičnosti pri obdavčitvi čezmejnih delavcev, do sredine aprila pa potrebujejo 5000 podpisov, da bi omogočili obravnavo zakona. K vložitvi podpisov podpore je javno spodbudila tudi gornjeradgonska županja Urška Mauko Tuš. Predlog zakona je praktično identičen kot lani. Predvideva namreč, da bi se stroški v zvezi z delom, gre za prehrano in prevoz, neposredno odšteli od izračunane dohodnine. Prav tako bi se stroški indeksirali glede na življenjski standard države zaposlitve, podobno kot je to urejeno pri določanju višin dnevnic.
V praksi to pomeni, da če je oseba zaposlena v Avstriji, je indeks stroška malice in prevoza 1,98, saj je dnevnica za Slovenijo 27,81 evra, za Avstrijo pa 55 evrov. Posameznik bi tako imel priznan 1,98-kratnik stroška malice in prevoza, določenega glede na uredbo v Sloveniji, kar bi odpravilo večno problematiko večine čezmejnih delavcev, ki so vsako leto soočeni z visokim doplačevanjem dohodnine.
»Končna rešitev je enaka, se pa razlikuje v obrazložitvi,« pojasnjuje nov predlog zakona Mario Fekonja, predsednik sindikata čezmejnih delavcev. Kot dodaja, 45. člen zakona ureja situacijo čezmejnih delavcev, ki imajo stroške v zvezi z delom že vključene v bruto plačo ali pa jih dobijo povrnjene od delodajalca, kar pa v praksi za večino delavcev, predvsem za tiste v Avstriji, ki jih je tudi največ v naši regiji, ne velja. Tudi ustavno sodišče v famozni odločbi, na katero so se tudi ob lanski zavrnitvi zakona sklicevali poslanci, po pojasnilih Fekonje ni presojalo o tej specifični skupini delavcev.
Zakon tako naslavlja pravno praznino, so prepričani v sindikatu, kjer verjamejo, da bo posodobljen predlog lahko zavrgel do sedaj ključen argument zakonodajalcev pri zavrnitvi zakona. Fekonja se sicer glede na politična razmerja in vzdušje ne slepi, da bi lahko tokrat uspeli pridobiti večino v državnem zboru, bo pa to nova priložnost za soočenje in javno predstavitev problematike v hramu demokracije. Velja poudariti, da je zadržanost države nad rešitvijo problematike prav gotovo povezana tudi z ocenjenim 30-milijonskim izpadom prihodkov iz naslova dohodnine za čezmejne delavce. V sindikatu sicer pravijo, da bo sprejem zakona na drugi strani spodbudil čezmejne delavce za koriščenje davčnih olajšav v tujini, posledično bodo imeli višji razpoložljiv dohodek, kar bo spodbudilo večjo potrošnjo in posledično večji priliv v državni proračun prek davka na dodano vrednost.
