Po osnovni šoli, ki jo je obiskovala v Prosenjakovcih, se je vpisala na Biotehniško šolo Rakičan, smer hortikulturni tehnik. Pri strokovnih in praktičnih predmetih se je, kot pravi, naučila veliko, navdušilo jo je tudi krajinsko vrtnarstvo. »Ker ni bilo službe, sem začela praktične izkušnje v cvetličarstvu in vrtnarstvu nabirati kar doma. To seveda ni isto, vendar pa lahko vsaj tako ustvarjam. Ob praznikih in drugih priložnostih sem začela izdelovati venčke in dekoracije, najprej samo za doma, kasneje pa sem jih podarjala tudi sorodnikom in prijateljem, ki so nad ustvarjenim navdušeni. Velikokrat izdelam tudi nagrobno dekoracijo, ki jo potem nesem pokojnemu očetu na grob.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S ponedeljkom delna zapora te ulice
Pričeli bodo s sanacijskimi deli na kanalizacijskem kolektorju.
Ideje za aranžiranje najde povsod. Včasih ob obisku cvetličarne, veliko jih najde tudi na družbenih omrežjih, spremlja tudi druge ustvarjalce, ki izdelujejo venčke ali namizne dekoracije. »Veliko navdiha pa najdem v naravi. Ta ponuja ogromno materiala, ki ga naberem na sprehodih, kasneje pa ga uporabim za svoje izdelke. Zdi se mi, da so tako še lepši in bolj pristni,« tako tridesetletnica, ki rada ustvarja tudi šopke. Rože vzgaja doma, kupi jih le pozimi. »Najraje vzgajam gladiole, dalije in lilije, ki so mi tudi med ljubšimi rožami, nora pa sem tudi na sončnice.«
Poleg aranžiranja in ustvarjanja dekoracij pa jo navdušuje tudi izdelovanje pisanic, najraje jih praska. »V srednji šoli so nam to metodo pokazali in postala mi je res zanimiva. Resda vzame ogromno časa, prav tako moraš biti zbran, ko se tega lotiš, vendar pa me pomirja. Takrat se res čas ustavi.« Ker znanje rada predaja naprej, se je udeležila delavnic na Madžarskem, kjer je različnim generacijam prikazala izdelovanje šopkov, venčkov in praskanje pisanic, večkrat pa je svoje izdelke postavila na ogled tudi na velikonočnih ali adventnih razstavah v krajih po Goričkem.
Skrbi za osemnajst glav goveda
Za ustvarjanje si sicer Hodošanka vzame čas zjutraj ali zvečer, ko opravi delo v hlevu. »Moram priznati, da se nisem nikoli videla v delu z živalmi, zato sem izbrala takšno smer na srednji šoli. Nekoč bi se namreč rada zaposlila v svoji stroki in služila svoj denar, saj zase v kmetijstvu ne vidim prihodnosti. Pa ne zaradi dela, saj ga vedno opravim, kot je treba, ampak zaradi odgovornosti, ki jo delo z živalmi prinaša,« tako Sooseva, ki vsako jutro in vsak večer poskrbi za osemnajst glav goveda, poleg tega skrbi še za prašiče in kokoši. »Nahranim jih, jim očistim hlev, poskrbim, da imajo vse, kar potrebujejo. S traktorjem pa ne delam, čeprav imam izpit zanj. Za zemljo, ki je imamo približno dvanajst hektarjev, skrbi moj brat.«
Zanima jo tudi zeliščarstvo. »Trenutno imamo posajeno samo meto in meliso, saj za druga zelišča žal doma nimam toliko prostora. Vsako leto pa pridelamo tudi veliko sadja, iz katerega kuham sokove, marmelade in kompote, ter zelenjave, ki jo veliko vlagam za ozimnico. S partnerjem si namreč že dve leti urejava vrt in pa sadovnjak v Križevcih, v katerem želiva ohranjati predvsem stare sorte sadnih dreves. Vseeno pa še naprej iščem zaposlitev, in če se bo pojavila priložnost, jo bom vsekakor takoj izkoristila.«