Filmska ikona (Boljše življenje, Lepe vasi lepo gorijo, Rane, Montevideo: Bog te blagoslovi, Montevideo: vidimo se! in Sence nad Balkanom) nam tokrat na velikem platnu predstavi zgodbo o dolgo zamolčanem jedrskem incidentu v Jugoslaviji in poskusnem zdravstvenem postopku, ki je rešil življenja večine poškodovanih in v medicino prinesel revolucijo.
Potem ko je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito 17. maja 1958 slovesno s pritiskom na gumb v okviru jugoslovanskih jedrskih sanj zagnal prvi raziskovalni jedrski reaktor Vinča pri Beogradu, se je še isto leto, 15. oktobra, na tem reaktorju zgodila nesreča. Delali so poskuse z uranom, da bi ustvarili kontrolirano verižno reakcijo cepitve jeder, štirje srbski znanstveniki pa so bili izpostavljeni smrtonosnemu radioaktivnemu sevanju. Ker so se zavedali, da obsevanim v Beogradu ne bodo znali pomagati, so vse odpeljali na zdravljenje v pariško bolnišnico Fondation Curie (v filmu je Škofja Loka upodobila Pariz, prizore ob reaktorju so snemali na Inštitutu Jožefa Stefana).
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na Florjanovi maši v Markovcih okrog 100 gasilk in gasilcev
Gasilska zveza (GZ) Šalovci in župnija Markovci sta tudi letos organizirali sveto mašo v čast svetemu Florijanu, zavetniku gasilcev. Maše, ki je potekala v župnijski cerkvi v Markovcih, se je udeležilo okrog sto gasilcev iz domače gasilske zveze ter gasilskih zvez Hodoš in Gornji Petrovci, kot je to običajno, so se jim pridružili tudi tovariši gasilci iz sosednjega Porabja ter drugih delov Madžarske. Sveto mašo je vodil Vilijem Hribernik, župnik iz Dolenec, somaševala sta evangeličanski duhovnik Peter Andrejčak ter domači župnik Dejan Horvat, ki je ob tej priložnosti prejel tudi priznanje GZ Šalovci III. stopnje za dolgoletno tvorno sodelovanje pri izvedbi Florjanove maše. Fotografije Rok Horvat
Dragoslav Popović (Radivoje Bukvić) je v Varuhih formule jedrski znanstvenik, ki za ceno tega, da se dokoplje do formule verižne reakcije – film ni dal odgovora, ali je Jugoslavija konec petdesetih morda razvijala atomsko bombo – in da zadosti pritisku oblasti, postavi na kocko življenje mladih znanstvenikov. Georges Mathé (Alexis Manenti), nasprotnik atomske bombe, pa je morda edini zdravnik, ki lahko reši njihova življenja. Tako je bila v omenjeni pariški bolnišnici prvič v zgodovini izvedena transplantacija kostnega mozga. In Mathé tako ni rešil samo teh življenj, naredil je revolucijo v medicini, zaradi česar so bila kasneje rešena številna življenja.
Bjelogrlić je zase prihranil najopaznejšo vlogo – Aleksandra Rankovića, vodje Udbe in takrat tretjega najvplivnejšega človeka v državi za Titom in Edvardom Kardeljem. Pri prikazu delovanja Udbe je zanimiv še lik agenta Aleša Babnika, ki ga upodobi slovenski igralec Jurij Drevenšek. Babnik je Popovićev nadzornik in prvi stik z zunanjim svetom, tako v Vinči kot tudi kasneje v Parizu. Povsem logično. Čas, o katerem govorijo Varuhi formule, je bil specifičen. In v marsičem spominja na zdajšnjega. Zgodovina se namreč ponavlja tistim, ki jo pozabljajo.