"Prleško gostüvaje" je napolnilo malonedeljski kulturni dom, gledalcev je bilo namreč toliko, kot na pravi poroki nekoč, ko so poroke v Prlekiji trajale dva ali tri dni. Tudi tokrat so morali, čeprav so etnološko predstavo odigrali že četrtič, odsloviti obiskovalce - več kot 50 ljudi se je moralo obrniti in oditi domov, saj v kulturnem domu ni bilo prosto niti eno stojišče več.
Prleško gostüvaje je etnološka gledališka predstava, ki prikazuje poroko sredi Prlekije in je postavljena v čas po prvi svetovni vojni. V predstavi, ki jo je Murkovič napisal po svojem etnološkem delu na terenu, ko je za svojo magistrsko nalogo zbiral gradivo ne le po Mali Nedelji, ampak po celi Prlekiji, sodeluje več kot 35 članov malonedeljskega kulturnega društva; 27 jih je samo na odru, ostali so prepotrebno tehnično osebje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tadej Pogačar v posebnem pogovoru o slavi, ljubezni in prihodnosti
V ekskluzivnem intervjuju za Ekipo Tadej Pogačar deli svoje misli o izjemnem letu 2024, v katerem je dosegel največje uspehe v svoji karieri.
Tadej Murkovič pa ni le avtor teksta, v katerem oživlja in prikazuje način poročanja v Prlekiji med obema svetovnima vojnama, vse mogoče šege in navade, ki so sodile zraven, pa seveda tudi pesmi, ki so jih peli in igrali. Murkovič je tudi eden od "muzikantof" in sicer tisti s harmoniko. Poleg tega pa je etnološko predstavo tudi zrežiral, za prikaz prleške poroke pa se je odločil, pravi, ker: "So bila 'gostüvaja' v Prlekiji vedno zelo odmevna in zelo zabavna."
Murkovič si je predstavo zamislil tako, da babica pripoveduje svoji vnukinji, kako je bilo, ko je bila ona še deklica in je bila tudi ona "svotevca". Predstava je nekaj posebnega ne le zato, ker je etnološka zakladnica šeg, navad, pesmi, napevov in plesov, hudomušnih pregovorov in rekov, ampak tudi zato, ker več kot dve uri, kolikor je dolga, poteka v pristni prleščini. V njej pa, kot rečeno, ne manjka starih in znanih resnic, kot so "s kerin ležiš, s tistin držiš", ali pa "cüca se ne ponüca" ter številnih drugih, ki so jih ljubiteljski igralci suvereno in mojstrsko postavili v pravi kontekst.
V okviru zgodbe, ko torej babica pripoveduje svoji vnukinji o nekdanjih običajih ob porokah, se zvrstijo prizori, kako že tedne prej hodijo na poroko vabit "pozavčini", kako na nevestinem domu pripravljajo dobrote, kako svatje pridejo na nevestin dom, kjer ženinu najprej ponujajo lažni nevesti in kako pride prava.
Prikazuje, kako se nevesta poslavlja od svojega doma, od matere in očeta ter kako pride na ženinov dom in jo tam s kruhom sprejme njegova mati. Potem pa seveda samo gostijo, z vso hrano, pijačo, najrazličnejšimi igrami, ki jih vodijo muzikanti - poleg Murkoviča sta v teh vlogah odlična Dominik Majcen s "klarineton" in Marjan Filipič z "berdoj" - prikazuje snemanje venčka z nevestine glave, prvi ples mladoporočencev, pa tudi običaj "krampamprli", gre za poseben ples z gorečimi krožniki.
Predstava je tako začinjena s šalami in norčijami vedno nabritih Prlekov, da je ob njej enostavno nemogoče ostati ravnodušen. Hkrati pa je prava poslastica za ljubitelje slovenske etnološke dediščine.
