To je bila šele druga izvedba festivala, saj je v prejšnjih dveh letih vmes posegla pandemija koronavirusa. Prva izvedba je bila na ormoškem gradu leta 2019, takratni nagrajenci so bili Zoran Smiljanić, ki je prejel častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti, Milena Benini, ki je dobila častnega hudega mačka za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike, in Andrej Ivanuša, ki je prejel častnega hudega mačka za življenjsko delo v žanru znanstvene fantastike. Ravno nekaj dni pred začetkom letošnjega festivala je organizatorje razžalostila novica, da je preminila Milena Benini.
Vsebinsko je bil festival v prvi vrsti posvečen »cyberpunku«. Na obisk v Ormož so prišli avtorji stripov Mikica Ivanović, Dušan Kastelic, Leo Pilipović in Iztok Sitar, za poglobljena predavanja pa so v treh dneh poskrbeli Marko Fančović, Zoran Roško, Vladislav Knežević, Ante Jerić, Riva Zmajoki, Simon Habjan in Borut Cerkovnik. Festivalsko dogajanje se je začelo z odprtjem razstave stripov, ki mu je sledilo predavanje ob stoti obletnici rojstva velikega Charlesa M. Schultza, očeta Snoopya. Pregled življenja, kariere in dela velikega ameriškega risarja, ustvarjalca tega planetarno popularnega psa, in človeka, ki je z risanjem stripov zaslužil milijardo dolarjev, je pripravil in izpeljal hrvaški avtor in novinar Marko Fančović.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Vrhunec glasbenega programa je bil drugi večer v bližnjem klubu Unterhund s koncertom legendarnega reškega elektro pop dueta Denis & Denis, ki ga sestavljata Marina Perazić in Davor Tolja.
Obenem so v klubu naznanili še nastop kultne srbske punk rock skupine Goblini, ki bo v Unterhundu v soboto, 26. novembra. Član benda Goblini je tudi avtor Leo Pilipović, letošnji gost festivala. Dogajanje so zaznamovale še okrogle mize, filmske projekcije (v ospredju je bil film Trk režiserja Davida Cronenberga iz leta 1996), otroške delavnice in kviz. Zadnji dan festivala so bile podeljene tudi glavne nagrade. Prejeli so jih Srb Miodrag Mikica Ivanović in Slovenec Dušan Kastelic, ki sta dobila častnega hudega mačka za izreden prispevek k stripovski umetnosti, ter Hrvat Aleksandar Žiljak, ki je bil nagrajen s častnim hudim mačkom za izreden prispevek k žanru znanstvene fantastike.
Dušan Kastelic spada v vrh slovenskih stripovskih ustvarjalcev. Že kot srednješolec je objavljal stripe v jugoslovanskih mladinskih revijah, kot študent pedagoške akademije pa se je že preživljal kot ilustrator. Leta 1992 se je popolnoma posvetil stripu in ilustracijam. Objavljal je predvsem v reviji Mladina in mladinskem revijalnem tisku. V Mladini je konec osemdesetih let objavil odmevna daljša stripa Partizani in Afera JBTZ. Ob prelomu tisočletja so ga začeli vedno bolj zanimati novi mediji in animirani film, zato je ustanovil Inštitut za animacijo Bugbrain, kjer s sodelavci ustvarja avtorske animirane filme in računalniške igre. Je eden od pionirjev računalniške 3D-animacije. Njegove filme, kot so Celica, Perkmandeljc in Čikorja an’ kafe, so predvajali na več kot tristotih festivalih po svetu. Za svoje delo je prejel prek sto nagrad in priznanj doma in v tujini. Leta 2019 je dobil nagrado Prešernovega sklada.
Malo je striparjev, ki se lahko pohvalijo s tako bogatim opusom kot Miodrag Mikica Ivanović, ki je prve stripovske table narisal že leta 1975. Leta 1982 je začel z risanjem licenčnega stripa "Veliki Blek" za Dnevnik iz Novega Sada. Ustvaril je enajst epizod, od tega je devet bilo objavljenih, dve pa sta izgubljeni in neobjavljeni zaradi razpada SFRJ in situacije, ki je takrat nastala. Paralelno z "Velikim Blekom" je ustvarjal tudi kratke vestern zgodbe kot dodatni strip v legendarnih edicijah “Zlatna serija" in "Lunov Magnus Strip". Za ti dve ediciji je narisal več kot sto naslovnic. Za "Dnevnik" je delal na stripu "Pobesneli Max". Od leta 1986 je poleg tega pričel z delom na tedaj priljubljenem stripu "Nindža" za "Dečje Novine", ki je izhajal v "Eks almanahu". Ustvaril je več kot 25 epizod tega stripa, poleg tega pa tudi obilo naslovnic za taisto strip revijo. Leta 1989 je pričel risati licenčni strip "Tarzan" za novosadski "Forum/Marketprint". Konec osemdesetih let prejšnjega stoletja je delal tudi horror stripe za nemško tržišče.
Aleksandar Žiljak, pisatelj, ilustrator, urednik, prevajalec, predavatelj, izobraževalec in promotor, ki je že desetletja neizogibni mejnik hrvaške, srednjeevropske in svetovne spekulativne fikcije, letos prejema nagrado po zaslugi del, ki nastajajo in so prepoznavna tudi izven kroga oboževalcev in so med redkimi, ki uspejo preskočiti visok zid, ki ločuje njene načine od institucionalno potrjenega literarnega polja.
Objavil je zbirke zgodb Slijepe ptice, Božja vučica, Knjiga beštija in Tajna grimiznog mora, romane Irbis, Poseidonia, Zagonetka Zmajskih otoka in Ndanabova djeca ter znanstveno-popularno knjigo Kriptozoologija – svijet zagonetnih životinja. Zgodbe, od katerih je prve objavil v začetku 90. let prejšnjega stoletja, in romani, ki so bili objavljeni v Nemčiji, na Danskem, v Franciji, Italiji, Argentini, Grčiji, Srbiji, Ljudski republiki Kitajski, na Poljskem, v Španiji, Bolgariji, Romuniji ter Bosni in Hercegovini. Tudi v ZDA, kjer je bila med drugim uvrščena v prestižno antologijo The Apex Book of World SF. Napisal je dva filmska scenarija, enega v soavtorstvu z Dušanom Vukotićem. Žiljak je tako zgodovinar kot žanrski esejist: skupaj s Tomislavom Šakićem je uredil prelomno antologijo hrvaških znanstvenofantastičnih romanov Ad Astra. Od leta 2007 z istim sodelavcem ureja literarno revijo UBIQ, ki je bila leta 2011 razglašena za najboljšo evropsko znanstvenofantastično revijo. Njegova zadnja knjiga esejev je Zvijezde u noći - zbirka političnih predavanj o filmski fantastiki, med katerimi je ormoško občinstvo odlično sprejelo tisto o Aeliti leta 2019. Neutrudljivi posvečenec žanra je ikonična pojava najpomembnejših regionalnih conov, devetkratni dobitnik nagrade SFERA in prevajalec številnih zgodb, esejev in celotnih knjig, med katerimi so tudi hrvaški prevodi del Darka Suvina.
