Že kakšen mesec, morda pa tudi več, mi gre na živce en reklamni plakat v središču Murske Sobote. Vidim ga vsak dan, moram pa priznati, da niti ne vem točno, kaj reklamira. But that's not the point. Prevod: To ni pomembno. Pomemben je napis na njem. Ta pa je: Lajf je bl zabavn izven okvirjev.
In zdaj mene zanima, zakaj je ta reklamni plakat sploh postavljen v prekmurski prestolnici, kjer sploh nihče ne govori tako? Da ne omenjam tega, da bi naša lektorica rekla, da se pravilno pravi "zunaj" okvirjev, ne "izven" okvirjev. Kot na primer v besedni zvezi "zunaj meja naše domovine" in ne "izven meja naše domovine." Jao, pardon, malo sam skrenuo. Prevod: Joj, oprostite, malce sem zašel. Anyway. Prevod: Kakorkoli že. Skratka, zanima me, zakaj je tudi tu pri nas ljubljanščina postavljena kot osnova za reklamo, čeprav je sploh nihče ne uporablja. In ta reklamni plakat z istim napisom je najverjetneje postavljen tudi po nekaterih drugih mestih Slovenije, kjer ravno tako ni rečeno, da ljudje govorijo v ljubljanskem narečju. Torej zakaj je ljubljanščina osnova za vseslovensko reklamo? In zakaj to dopuščamo? Oziroma smo dopustili. Kajti če prav pomislimo, se je vse začelo že mnogo prej. Spomnimo se, kako je na primer že pred leti en od slovenskih veletrgovcev v svojem reklamnem geslu začel uporabljati besedo d*nar. Se pravi besedo, ki jo spet uporabljajo v osrednji Sloveniji. V Pomurju in na Štajerskem nihče ne pravi "d*nar", in kolikor vem tudi na Primorskem ne. To je že pol Slovenije. Zakaj se torej v enotni reklami za celo Slovenijo uporablja beseda, ki je ne govori najmanj polovica Slovencev? Zato, ker želi ljubljanščina prevladati?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Nisem prepričan, da bi bilo to ravno zaželeno, tudi med samimi Ljubljančani ne. Ker se ob tem najprej spomnim na tisto staro šalo, ko sprehajalec v Ljubljani vpraša damo s psom: "Oprostite, gospa, a je to koker španjel?" Ona pa mu odgovori: "Koker kva?"
In če še bolje pomislimo, se je vse skupaj začelo že ob začetku samostojnosti Slovenije. Že takrat je na primer nek veleumni prevajalec iz državne prestolnice film Singles, ki se je vrtel takrat v kinih, prevedel kot Ne meč'te se stran. Kva?! Prevod: Kaj?! Se pravi, že takrat si je nekdo vzel pravico in frazo, ki jo govorijo samo v Ljubljani (pa še to ne vsi, sem prepričan), zabetoniral kot normativ, ki velja za celo Slovenijo, saj so film seveda vrteli v kinih po celi državi.
In če pomislimo na vse to, se res lahko upravičeno vprašamo, zakaj smo to že tako dolgo dopuščali? In pustili, da je prišlo do tega, da so danes vse tuje risanke v kinih sinhronizirane v slovenska narečja, med katerimi je seveda obvezno tudi ljubljanščina, medtem pa vse več mladih sploh ne razume ne hrvaškega ne srbskega jezika, kar je za starejšo in srednjo generacijo v Sloveniji nepredstavljivo.
Zato bi se bilo smiselno upreti morebitni novi invaziji ljubljanščine v pokrajine, kjer se ta sploh ne govori. Ker se drugače lahko zgodi, da bomo vsi začeli uporabljati stavke, kot so: Dons sm si kofi čist ful pošugrala. Kva me kolaš lih k doga wokam? A si vidu keta kok po rufu klajmba? Ali: Učer se je en oldi z rufa skenslu. Prevodi: Danes sem si kavo preveč posladkala. Zakaj me kličeš ravno, ko sprehajam psa? Si videl mačka, kako pleza po strehi? Včeraj je en starček skočil s strehe.
Kaj bi rekli Ljubljančani, če bi bila stvar obrnjena? Kaj, če bi oni morali govoriti stavke, kot so: Gnes san si kavo preveč pocukrala. Zakoj me zovejš glij te gda psa šejtan? Si vido, kak se maček šejče gor po streje? Ali: Fčeraj se je en stare doj s streje vrgo. Ha? Še Prekmurec mora priznati, da mu ob branju teh stavkov gre na smeh. Torej? Konc. Pardon, prevod: Konec. That's all folks. To bi bilo sve, ljudi. Dvojni prevod: Ljudje, to je vse.
***Učer se je en oldi z rufa skenslu. Jst sm pa dons našrajbu kolumno.***