Gledalci so si že lahko ogledali nekaj epizod Kuhinje na kolesih. Kako ste se znašli v voditeljski vlogi?
»Glede na to, da me kuhinja prav zelo ne navdušuje, sem se kar dobro znašla, se mi zdi. Ljudje v Prekmurju so res prijetni, zato ni bilo težko ustvarjati z njimi. Izjemno sem uživala ob odkrivanju pokrajine in vseh danosti, ki jih ima.«
Če so naše informacije pravilne, imate tudi sami nekaj prekmurskih korenin. Ste to regijo skozi pripovedovanje prednikov morda spoznali tudi na bolj osebni, pristni ravni?
»Moram priznati, da sem za to povezavo vedela, vendar se nisem vanjo nikoli zares poglobila. Mati mojega očeta je bila rojena v Prekmurju in je tudi velik del otroštva preživela tam. Bila je nekoliko žalostna zgodba, s smrtjo njene matere ob porodu, zato se nekako nikoli nismo veliko pogovarjali o tem.«
Vi sicer prihajate iz Gorenjske. Kako bi primerjali obe regiji, ne samo na kulinarični ravni, na širši turistični. Menite, da je njun potencial dovolj izkoriščen?
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
»Mislim, da potencial Prekmurja šele dobro prihaja med ljudi po Sloveniji. Veliko ponuja, predvsem neko izjemno pristnost in me nekoliko spominja na mojo Gorenjsko. Narava je neverjetna, seveda bolj ravninska in rahlo gričevnata, ampak daje zelo podoben občutek svobode. Kulinarično pa tudi – hrana je povsod precej 'močna', se mi zdi, da se nikjer ne varčuje z mastjo in ocvirki.«
Oddaja, vaše sodelovanje s tukajšnjimi kuharskimi šefi in raziskovanje pokrajine, tradicionalnih obrti ter druge aktivnosti bodo prav gotovo pripomogli k večji prepoznavnosti regije. Ste vi že dopustovali pri nas ali ste vse te kraje in ljudi spoznavali prvič?
»Bila sem že na teh koncih, ampak sem jih dodobra spoznala šele ob snemanju. Zdaj pravim, da je kot moj drugi dom. Smo pa šli s prijatelji motoristi po snemanju za konec tedna na krajši oddih in smo se imeli res lepo. Pravzaprav sem komaj čakala, da se vrnem. Je bila pa moja mati zelo dobra promotorka te regije pri meni, saj jo večkrat obišče.«
Nad čim ste bili med snemanjem najbolj presenečeni?
»Nad raznovrstnostjo ponudbe in nad ljudmi. Nad toplino, pripravljenostjo, domačnostjo.«
Sodelujoči v oddaji so uporabljali tudi domačo govorico. Kako ste se vi spopadali z razumevanjem prekmurščine?
»Na začetku nisem čisto nič razumela, sploh zato, ker sem bila rahlo živčna in sem potem še toliko težje ohranjala zbranost, ampak nekako sem se potem privadila in iz konteksta spoznavala besede. Pa nisem se kaj dosti držala nazaj s svojo gorenjščino, tako da je bilo obojestransko precej zabavno.«
Kako pa je bilo z vašimi poskusi v prekmurščini? Nekateri gledalci vam malo zamerijo napačno naglaševanje nekaterih vasi, besed ...
»Ja, tega nisem mogla vedeti, če mi niso povedali. Je pa zanimivo, da sem sedaj, ko sem slišala sebe, tudi sama to opazila. Takrat pa seveda ne, nekaj dni v Prekmurju ti ne da vsega znanja, kaj šele znanja govorice. Morate vedeti, da je pri tem projektu mnogo ljudi, ki pa, ne glede na dobro raziskavo regije, verjetno kaj tudi izpustijo. Ves čas bi morali imeti poleg enega Prekmurca, da bi nas popravljal. Pa to ne gre tako. Snemanja so hitra, dolga in se zgodi kakšna napaka. Je pa z razlogom tak izbor, torej voditelj iz druge regije, sicer bi bilo verjetno vse preveč pravilno.«
V oddaji vas videvamo ob boku tukajšnjih kuharskih mojstrov. Se v zasebnem življenju radi sučete po kuhinji?
»Ne prav rada. Rada sem pekla pecivo s svojo teto, z njo sva imeli že od otroštva slaščičarske podvige, ampak kasneje me to početje ni več tako navduševalo. Imam malo sreče, ker imam fanta, ki izredno rad kuha, tako da je ta del stanovanja pod njegovim nadzorom. Jaz raje peljem avto na servis, kot pa grem po živež v trgovino. Treba si je pač pravično razdeliti delo.«
Kaj najraje jeste in katera prekmurska specialiteta vas je najbolj navdušila?
»Najraje imam pico in tudi tu me je najbolj navdušila pica z ocvirki. So pa bile tudi vse druge jedi izredno okusne, edino jetrc nisem poskusila, saj so edina jed, ki je ne maram. Ampak se je ekipa tako mastila z njimi, da so me skoraj prepričali.«
V Sloveniji ste prepoznan voditeljski obraz, pod imenom Varishana pa ustvarjate različne izdelke, med drugim zvoke v sliki. Kako ste prišli na to idejo in na kakšen način ta izdelek deluje?
»Varishana voice ali zvok v sliki pooseblja trenutek, ko zvok postane viden očem. Vsak zvok ima namreč svoj slikovni, grafični zapis, ki se razlikuje po barvi glasu, po njegovi glasnosti in trajanju. Tako vsaka beseda iz vsakih ust zveni drugače. Zvok v sliki je torej personaliziran zvok, prelit v umetnost, tako da se vaše najljubše besede, zvoki narave, utripi srca, prve besede, poljubi in nasmehi spremenijo v nove barve z dodatkom domišljije. Tako vaš zvok postane zares nekaj posebnega, predvsem pa osebnega in samo vaš. Večinoma gre za darila, ko ljudje posnamejo lajež kužka ali pa utrip srca otroka, glasbo ali preprosta voščila.
Vse slike imajo tudi QR-kodo, tako da lahko to sporočilo slišite. Gre za res lepo ustvarjalno delo, ki ima zame velik pomen. Osrečevati ljudi z umetnostjo je vedno zgodba zase in veliko da, tudi meni, ki jo lahko delim. Pod Varishano v sodelovanju s podjetjem Tricikel izdelujemo tudi reciklirane torbe in druge modne dodatke, tudi tukaj oblikujem razne dizajne.«
Kakšni so vaši prihodnji projekti in kakšne načrte imate v karieri?
»Trenutno se usmerjam v kreiranje in delovanje v svoji blagovni znamki, seveda sem tudi mala marketinška agencija zase in za vse svoje projekte. Brez tega na žalost ne gre, tako da se veliko časa posvečam ustvarjanju vsebin, prihaja pa tudi čas prireditev, tako da je tega kar veliko. Moram priznati, da nisem človek, ki bi močno načrtoval prihodnost, skušam v trenutku delati dobro in tako se poti, projekti in priložnosti prikažejo kar same. Glavno je, da delam s srcem, vse drugo pride tako ali tako – zraven.«