Mateja Gaber predstavila novo knjigo

Pri založbi Buča je nedavno izšla druga knjiga Mateje Gaber, njen naslov je Svet je drugačen. Gre za zbirko esejev, spominov na 176 straneh, ki so nadaljevanje zapisanih v njenem prvencu Svet, kot iz škatlice vzet iz leta 2021. Medtem ko v prvi knjigi prevladujejo neokrnjeni spomini na njeno mladost, preživeto v Murski Soboti v času nekdanje Jugoslavije, nova knjiga popelje bralca čez njena potovanja in spoznanja, da v resnici svet ni tako preprost in brez napak, kot ga je dojemala v mladosti. Kot v predgovoru knjige zapiše avtoričina hči Hana Gaber, gre za pogled zrele ženske, ki so jo čas, služba in izkušnje spremenili, ideali so postali (drugačna) resničnost, mladostno naivnost pa je nadomestilo zrelo spoznanje o svetu, ki ni vedno prijazen in lep. Ta nova podoba sveta pa ni samo izraz spoznavanja novih dežel in ljudi, ampak tudi notranjih sprememb v procesu odraščanja. Nov, drugačen svet je tako na eni strani geografski in kulturni svet onkraj Prekmurja in Jugoslavije, hkrati pa tudi notranji svet avtorice.

Ta skozi zanimive anekdote bralca popelje po različnih delih sveta, ki so jo zaznamovali, beremo lahko o pripetljajih, ki so se ji zgodili v Kuvajtu, Jeruzalemu, New Yorku, Parizu, Madridu, Moskvi, na Dunaju, v Amsterdamu, Berlinu, Londonu, Trstu, Kasslu, Benetkah, pa tudi bližje – v Škofji Loki, Radovljici in Ljubljani, ki je po Murski Soboti in Prekmurju njen drugi dom.

Knjigo je avtorica predstavila prejšnji teden v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, pogovor je vodila hčerka Hana, dogodek pa je popestril nastop tenorista SNG Opere in baleta Ljubljana Rusmirja Redžića in flavtistke Maše Kuhar. Gabrovi sta se sprehodili po nekaterih poglavjih in dogodkih iz življenja, ki jih avtorica opisuje v knjigi, med njimi je njeno bivanje v Kuvajtu s soprogom Branetom, ki je tam delal kot zdravnik. »Danes oz. pri zapisovanju teh spominov gledam na mnoge dogodke drugače, kot sem takrat, ko so se dogajali. V Kuvajtu se mi je recimo zdelo vse čudovito, nisem se zavedala, da sem bel človek iz Evrope z vsemi prioritetami, da smo tam živeli v nekakšnem mehurčku Evropejcev. Nisem videla slabih plati Kuvajta,« je bila odkrita Gabrova, ki se je med drugim v zapisu spomnila na prizor z letališča, kjer je sama uporabila poseben izhod, medtem ko je bila zraven vrsta žensk s številkami na hrbtih, ki so jih čakali bogati Arabci, da jih vzamejo za svojo četrto ženo, služkinjo ali kaj podobnega.

Tudi v tej knjigi se v kar nekaj zgodbah navezuje na domače Prekmurje, tako tudi v zgodbi o tem, kako sta bila z Branetom na poroki v New Yorku. Ta je bila decembra v lokalu v New Jerseyju in zabava je bila načrtovana do druge ure zjutraj. In točno ob tej uri so v lokalu ugasnili gretje in začeli pospravljati. »Zabava v New Jerseyju ni taka kot v Skakovcih, kjer je muzika trajala, dokler smo se lahko premikali. V Skakovcih ni bilo denarja, ki bi lahko prekinil dobro veselico, v New Jerseyju pa so očitno ta denar nekako našli in vsi skupaj smo se odpravili do hotela,« se spominja Gabrova.

Pomemben del njenega življenja je tudi kultura, v knjigi med drugim opisuje obisk moskovskega Bolšoj teatra v družbi hčerke Elene, ki pa ga je zaznamovala – viroza. V pogovoru v Murski Soboti se je v luči kulturnega praznika dotaknila tudi položaja kulture v Sloveniji. »V Rusiji častijo umetnike, v Sloveniji pa se zdi kultura še vedno nekaj, kar je odveč. Kultura je prvo, čemur se v slabih časih odpovemo. Čeprav veliko ljudi sploh ne ve, kako zelo smo povezani s kulturo. Tako kot je bilo v antični Grčiji, bi moralo veljati še danes, da bi naravoslovje, družboslovje in humanistika podpirali drug drugega, danes pa vsi hvalijo zgolj naravoslovje. Ampak vsak strojni inženir, vsak ekonomist se je moral najprej naučiti jezika, tega pa sta ga naučili najprej mama in potem učiteljica v šoli. In učitelje proizvaja humanistika.« Pa še malo o Rusiji – ta je »prišla« tudi k njim domov, na Štefanovo ulico v Ljubljani. Nekoč so gostili Alino Kabajevo, večkratno evropsko in olimpijsko prvakinjo v ritmični gimnastiki, ki je svetu bolj znana kot ljubica Vladimirja Putina. Kabajeva je takrat nastopila na istem tekmovanju v Ljubljani kot Matejina hči Hana.

Glavna zvezda druge knjige je, kot pove avtorica sama, njen partner Brane, zato v njej najdemo veliko anekdot, ki kažejo tudi na njegov značaj. Na splošno pa je knjiga prežeta z družinskimi zgodbami. Kot je po predstavitvi dejala Gabrova, je po pisanju prve knjige ugotovila, da rada piše, zato bo najverjetneje nastala še kakšna knjiga.