Kustos razstave in avtor spremnega besedila umetnostni zgodovinar Božidar Zrinski je o avtorju in njegovem delu zapisal, da se vsakega grafičnega lista loti premišljeno in potrpežljivo, saj želi najprej obvladati snov, da jo lahko pozneje ustvarjalno in konceptualno nadgradi z improvizacijo. Pri tem se ne uklanja zahtevam umetnostnega trga in razstavljanja, svoji osebni ustvarjalni ihti pa prireže krila in jo z razmislekom pripravi na čas, ko bo lahko poletela brez strahu.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuV Kančevcih slovesno ob srebrni maši brata Milana
Župnik Milan Kvas je novo mašo opravil leta 1999, v Kančevce je prišel leta 2016.
»Koncepte in matrice dolgo gnete v mislih, in šele ko se pojavi prava spodbuda, motiv ali predmet, jih odtisne. Vendar jim da samo eno priložnost, da zaživijo in obstanejo, saj dela v tehniki monoprinta, ki jo kombinira z raznimi drugimi tehnikami, kot so suha igla, kolažni in visoki tisk.«Tako je vsak njegov monoprint rezultat načrtne improvizacije, je tudi nepredvidljiv, dokler papirja ne »odlepi« od matice. Ker pa improvizacija kdaj odtava po svoje ali ne dopusti zadovoljivega odtisa, se nemalokrat zgodi, da Geder z odtisom ni zadovoljen, število raztrganih in uničenih odtisov pa naraste.
Geder dela kot likovni pedagog na Osnovni šoli II v Murski Soboti in to zaznamuje tudi njegovo delo. Ravno stik delovnega okolja in osebnih ustvarjalnih ambicij se izrazito pokaže na njegovih zadnjih monoprintih, nastalih v letu 2018, na katerih je podlaga odtisnjena šolska miza, ugotavlja Zrinski. Geder spretno uporabi sproščeno, otroško in pogosto nagajivo »okraševanje« šolskih miz, ki so veliko več kot del šolskega pohištva. »Z interakcijo učencev postanejo tudi svojevrstne sporočilne table, oglasne deske in prostor, na katerem se anonimno prenašajo zbadljive čačke, komentarji, simpatije in razne otroške tegobe.« Odtise miz je nadgradil in dopolnil z lastnimi premisleki in likovnimi formami.
Posebnost monoprintov Matjaža Gederja so tudi naslovi, saj nazorno opredelijo motiv, vendar kljub temu z besedno igro nakazujejo skriti pomen ali misel, ki je ne moremo najti na površini odtisa. Kot primer Zrinski omeni grafiko Mladika, na kateri lahko vidimo odtise rastlinskih poganjkov in trte, v ozadju pa je razpoznavna nagajiva otroška risba, vrezana v šolsko mizo.
Kustos sklene, da se Gederjeve grafike s konceptualno zasnovo, likovno dovršenostjo in pripovedno gostobesednostjo sprehajajo po robu grafičnega medija in tu in tam zdrsnejo v slikarstvo, kar jih dela neponovljive in originalne. Razstava Priprave na improvizacijo je v MGLC, kjer je hkrati pregledna razstava slovenskega grafika Rika Debenjaka, na ogled do 11. novembra.